trošarina - zahtevek za vračilo trošarine - odpust plačila in vračilo trošarine - trošarinsko dovoljenje - trošarinsko skladišče
V skladu s 5. točko drugega odstavka 12. člena ZTro se imetniku trošarinskega dovoljenja plačilo trošarine od trošarinskih izdelkov, ki so bili skladiščeni v njegovem trošarinskem skladišču, odpusti, če so bili uničeni pod nadzorom carinskega organa. V skladu s petim odstavkom 12. člena ZTro se imetniku trošarinskega dovoljenja plačilo odpusti pod pogojem, da pridobi dovoljenje carinskega organa. Takšnega dovoljenja pa tožnik ni pridobil. Tožnik za predmetne trošarinske izdelke za mesec december 2009 ni obračunal trošarine in tudi ni vložil zahtevka za odpust plačila trošarine zaradi uničenja blaga. Zato mu je bilo plačilo trošarine naloženo z inšpekcijsko odločbo. Tožnik je trošarino v celoti plačal. Ker je bilo plačilo trošarine že izvedeno, odlog plačila trošarine tudi po mnenju sodišča že po sami naravi stvari ni možen. Tožnik je v predmetni zadevi vložil tudi zahtevek za vračilo plačane trošarine na podlagi 1. točke prvega odstavka 30. člena ZTro. Ko je odpremil trošarinske izdelke iz skladišča z namenom uničenja pod carinskim nadzorom, bi lahko tožnik v tistem trenutku (21. 12. 2009) zanje zahteval odpust plačila trošarine ali pa je bil zanje dolžan plačat trošarino, česar pa ni storil. Posledično je bila tožniku odmerjena trošarina z inšpekcijsko odločbo, zoper katero se ni pritožil in je na podlagi te odločbe trošarino tudi plačal. Vračilo tako plačane trošarine pa na podlagi 1. točke prvega odstavka 30. člena ZTro ni možno, saj za to ni zakonske podlage.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Ker zadeve BPP štejejo kot nujne zadeve, to pomeni, da se je 30-dnevni rok za vložitev tožb po 28. členu ZUS-1 (ne glede na tek sodnih počitnic) iztekel 2. 9. 2014, zato sledi, da je tožnik prošnji vložil prepozno. Organ je zato tudi po presoji sodišča pravilno ocenil, da tožbi za izpodbijanje navedenih odločb nimata verjetnih izgledov za uspeh, saj se prepozna tožba v upravnem sporu ne obravnava vsebinsko, temveč se zavrže (2. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Glede na navedene razloge je pričakovanje tožnika, da bi uspel s tožbama zoper citirani odločbi Upravnega sodišča RS v Ljubljani v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, zaradi česar je odločitev organa za BPP v izpodbijanem aktu pravilna, saj tožnik nedvomno ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP. Organ za BPP je sprejeto odločitev tudi podrobno obrazložil
Sodišče pojasnjuje, da je glede javnih razpisov vsebinska presoja sodišča omejena. Presoja izpolnjevanja dejanskih kriterijev je zadržana v tem smislu, da sodišče pristojnemu organu pušča določeno polje proste presoje, kajti sodišče se ne more spuščati v presojo strokovnosti takšne odločitve, ob izpolnjenem pogoju, da je argumentacija razumna. Nerazumnosti pa v obravnavanem primeru izpodbijani odločitvi ni mogoče očitati.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa - spor iz razmerja med starši in otroki - podaljšanje roditeljske pravice
Prosilcu je bila dodeljena BPP za zastopanje in svetovanje v nepravdnem postopku v zadevi podaljšanja roditeljske pravice staršev čez otrokovo polnoletnost. Gre za postopek, kjer vrednosti predmeta ni mogoče določiti niti po pravilih 21. niti po pravilih 22. člena ZOdvT, zato sodišče meni, da je tožena stranka po načelu pravičnosti pravilno odmerila nagrado na podlagi določbe drugega odstavka 23. člena ZOdvT, ki vrednost predmeta določa v fiksnem znesku.
začasna odredba - težko popravljiva škoda - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin
Da bi zaradi razpolaganja A.A. z nepremičninama s prodajno pogodbo z dne 16. 4. 2014, v času, ko teče ta upravni spor, bil (verjetno) onemogočen vpis lastninske pravice tožnice na teh parcelah, tudi če bi ta uspela v tem upravnem sporu, saj ne bi mogla več doseči odprave po nadzorstveni pravici odločbe z dne 17. 7. 2007 (tudi) v obsegu glede parcel 1318/30 in 1318/31, če bi bila zemljiškoknjižna lastnica teh parcel druga oseba, se sodišče strinja. Za izdajo odločbe o odpravi po nadzorstveni pravici odločbe z dne 17. 7. 2007 v delu glede parcel 1318/30 in 1318/31 namreč ne bi več izkazovala pravnega interesa, saj take odločbe zoper tretjo osebo, ki v denacionalizacijskem postopku ni sodelovala, ne bi bilo mogoče izvršiti. Verjetno razpolaganje A.A. z nepremičninama parc. št. 1318/30 in 1318/31 pa je izkazano s tožbi priloženo prodajno pogodbo z dne 16. 4. 2014.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravni spor - ponovna vložitev tožbe - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Izpodbijana odločba je bila tožniku vročena 10. 7. 2013. Če tožnik z navedbo, da je odločbo „prejel v nabiralnik“ 6. 10. 2014, utemeljuje pravočasnost tožbe, s tem ne more biti uspešen, saj je to v očitnem nasprotju s podatki upravnih spisov, iz katerih obenem sledi, da je tožnik tožbo zoper izpodbijano odločbo prvič vložil že 16. 8. 2013, sodišče pa jo je s sklepom kot prepozno vloženo zavrglo. Tožba v tem upravnem sporu je torej vložena po poteku zakonsko določenega 30-dnevnega roka. Po navedenem jo je sodišče zavrglo na podlagi 2. in 8. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 25, 25/5, 39, 39/1, 39/2, 39/3. ZPP člen 154.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - molk organa - po vložitvi tožbe izdana odločba - ustavitev postopka - stroški postopka
Tožnik je sodišču sporočil, da ne vztraja pri tožbi, zato je sodišče postopek s sklepom ustavilo po tretjem odstavku 39. člena ZUS-1, kar pomeni, da se tožniku priznajo stroški po prvem odstavku 25. člena ZUS-1.
Tožba je bila vložena po izteku roka iz 28. člena ZUS-1, zato je sodišče ni moglo sprejeti in obravnavati po vsebini, temveč jo je moralo kot prepozno zavreči.