dohodek iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti - ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov - upravni spor - začasna odredba - odložitev izvršitve izpodbijanega akta - težko popravljiva škoda
Pogoj za odložitev izvršitve je škoda, ki grozi tožniku zaradi izvršitve izpodbijanega akta, in ki bi bila v primeru, če tožnik s tožbo uspe, težko popravljiva in hkrati takšna, da pretehta javno korist, ko jo izpodbijani akt zasleduje. Glede na prevladujoč javi interes v davčnih postopkih, sodišče izvršitev odločbe v davčnih zadevah odloži le izjemoma, to je, če tožnik izkaže okoliščine, ki so močnejše od javne koristi. Takšnih okoliščin tožnik v svoji zahtevi za izdajo začasne odredbe ne izkaže. Navaja le, da mu grozijo "višje davčne obveznosti" in "hujša materialna škoda", s tem pa ni na zahtevani (konkreten) način navedena ne škoda ne morebitne težko popravljive posledice, ki grozijo oziroma ki bi mu lahko nastale zaradi izvršitve izpodbijane odločbe. Predvsem pa ne izkaže, da bi mu posledice nastale prav na podlagi izpodbijane odločbe. Izpodbija se namreč odločba, s katero se davčna obveznost (še) ne odmeri in tudi ne nalaga v plačilo. To pa pomeni, da se odločba v smislu odmere in plačila davčnih obveznosti, vsaj neposredno, še ne izvršuje in da zato tudi ni neposrednega razloga za odložitev njene izvršitve.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa - spor iz razmerja med starši in otroki - podaljšanje roditeljske pravice
Prosilcu je bila dodeljena BPP za zastopanje in svetovanje v nepravdnem postopku v zadevi podaljšanja roditeljske pravice staršev čez otrokovo polnoletnost. Gre za postopek, kjer vrednosti predmeta ni mogoče določiti niti po pravilih 21. niti po pravilih 22. člena ZOdvT, zato sodišče meni, da je tožena stranka po načelu pravičnosti pravilno odmerila nagrado na podlagi določbe drugega odstavka 23. člena ZOdvT, ki vrednost predmeta določa v fiksnem znesku.
ZDavP-2 člen 68, 68/2, 68/5, 68/6. ZUS-1 člen 20, 20/3.
odmera davka v posebnih primerih - davčna osnova - znižanje z oceno ugotovljene davčne osnove - verjetno izkazana dejstva - dokazovanje - nesubstanciran dokazni predlog - dvom v pravilnost izračuna davčne obveznosti - tožbena novota
Davčna osnova je po določbi petega odstavka 68. člena ZDavP-2 ugotovljena razlika med vrednostjo premoženja (zmanjšano za obveznosti iz naslova pridobivanja premoženja), sredstev oziroma porabo sredstev ter dohodki, ki so bili obdavčeni, oziroma dohodki, od katerih se davki ne plačajo. Z oceno določena davčna osnova se zniža, če zavezanec za davek dokaže, da je nižja. Verjetno izkazana dejstva za znižanje davčne osnove ne zadoščajo.
Navedba tožnice, da dvomi v pravilnost izračuna davčne obveznosti, je povsem pavšalna. Izračun davčne obveznosti je namreč v izpodbijani odločbi podorbno opisan in ga je mogoče preizkusiti. Sicer pa tožnica šele v tožbi navaja ugovore glede pravilnosti izračuna davčne obveznosti in gre zato tudi za nedovoljeno tožbeno novoto v smislu tretjega odstavka 20. člena ZUS-1.
brezplačna pravna pomoč - uspeh upravičenca do brezplačne pravne pomoči v delovnem sporu - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči - terjatev upravičenca proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka
V danem primeru ostaja sporno, ali je bil ob izdaji izpodbijane odločbe izpolnjen dejanski stan iz prvega odstavka 46. člena ZBPP, torej obstoj pravnomočnega sklepa o stroških, ki bi jih morala nasprotna stranka A. d.o.o. povrniti tožniku. V tem primeru bi namreč omenjena terjatev na podlagi 46. člena ZBPP prešla na Republiko Slovenijo in bi jo bilo treba njej tudi nakazati. Dejansko stanje v zvezi z omenjenima spornima okoliščinama v zadevi ni bilo ugotovljeno z upoštevanjem 8. člena ZUP v povezavi s 138. členom omenjenega zakona. Slednje pa predstavlja oviro za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe. Kršeno je bilo določilo 3. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1. Iz podatkov v spisu namreč izhaja, da je bil ob izdaji izpodbijane odločbe sporni pravnomočni sklep o stroških z izrednim pravnim sredstvom odpravljen, v nadaljevanju pa o stroških postopka odločeno, da vsaka stranka nosi svoje. Dejansko stanje je bilo torej ob izdaji odločbe drugačno, kot pa ga je ugotovil upravni organ v svoji odločbi.
začasna odredba - težko popravljiva škoda - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin
Da bi zaradi razpolaganja A.A. z nepremičninama s prodajno pogodbo z dne 16. 4. 2014, v času, ko teče ta upravni spor, bil (verjetno) onemogočen vpis lastninske pravice tožnice na teh parcelah, tudi če bi ta uspela v tem upravnem sporu, saj ne bi mogla več doseči odprave po nadzorstveni pravici odločbe z dne 17. 7. 2007 (tudi) v obsegu glede parcel 1318/30 in 1318/31, če bi bila zemljiškoknjižna lastnica teh parcel druga oseba, se sodišče strinja. Za izdajo odločbe o odpravi po nadzorstveni pravici odločbe z dne 17. 7. 2007 v delu glede parcel 1318/30 in 1318/31 namreč ne bi več izkazovala pravnega interesa, saj take odločbe zoper tretjo osebo, ki v denacionalizacijskem postopku ni sodelovala, ne bi bilo mogoče izvršiti. Verjetno razpolaganje A.A. z nepremičninama parc. št. 1318/30 in 1318/31 pa je izkazano s tožbi priloženo prodajno pogodbo z dne 16. 4. 2014.
ZUS-1 člen 25, 25/5, 39, 39/1, 39/2, 39/3. ZPP člen 154.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - molk organa - po vložitvi tožbe izdana odločba - ustavitev postopka - stroški postopka
Tožnik je sodišču sporočil, da ne vztraja pri tožbi, zato je sodišče postopek s sklepom ustavilo po tretjem odstavku 39. člena ZUS-1, kar pomeni, da se tožniku priznajo stroški po prvem odstavku 25. člena ZUS-1.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravni spor - ponovna vložitev tožbe - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Izpodbijana odločba je bila tožniku vročena 10. 7. 2013. Če tožnik z navedbo, da je odločbo „prejel v nabiralnik“ 6. 10. 2014, utemeljuje pravočasnost tožbe, s tem ne more biti uspešen, saj je to v očitnem nasprotju s podatki upravnih spisov, iz katerih obenem sledi, da je tožnik tožbo zoper izpodbijano odločbo prvič vložil že 16. 8. 2013, sodišče pa jo je s sklepom kot prepozno vloženo zavrglo. Tožba v tem upravnem sporu je torej vložena po poteku zakonsko določenega 30-dnevnega roka. Po navedenem jo je sodišče zavrglo na podlagi 2. in 8. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Tožba je bila vložena po izteku roka iz 28. člena ZUS-1, zato je sodišče ni moglo sprejeti in obravnavati po vsebini, temveč jo je moralo kot prepozno zavreči.