Zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja investitorja nista priložila soglasja lastnika sosednjega zemljišča, čeprav bi ga, zaradi manjšega odmika od predpisanega, morala predložiti. Tožena stranka je zato njeno zahtevo pravilno zavrnila.
Lastnik sosednjega zemljišča kot soglasodajalec ni taka oseba, da bi jo bilo potreba postaviti začasnega zastopnika (51. člen ZUP), četudi je neznanega prebivališča.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - načelo pravičnosti
To, da obdolženec ne bo spoznan za krivega očitanega mu kaznivega dejanja oziroma da mu bo v nasprotnem primeru ob upoštevanju vseh okoliščin njegovega primera izrečena primerna kazenska sankcija, po presoji sodišča že po naravi stvari ne more biti v očitnem nasprotju z načelom pravičnosti ali morale.
Tožnik si z izpodbojno tožbo ne more izboljšati pravnega položaja, zato ne izkazuje pravnega interesa za odločanje v tej zadevi. Z izpodbijano odločbo je bilo namreč odločeno o njegovem predlogu za izdajo dovoljenja za potovanje v Italijo in povratek z namenom opravljanja prevoza potnikov znotraj morja Republike Italije za obdobje od 3. septembra in oktober 2013, tožba pa je bila vložena 20. 6. 2014, torej po tem, ko je že za skoraj več kot leto dni preteklo obdobje, za katero je tožnik predlagal izdajo dovoljenja. Ugotovitvene tožbe pa tožnik v tej zadevi ni vložil.
Vprašanje vročitve carinske deklaracije in ugovor, da tožeča stranka ni bila stranka carinskega postopka, nista pravno pomembna za odločitev v tej zadevi. Pogoj za odgovornost prevoznika po drugem odstavku 96. člena CZS je namreč seznanitev prevoznika s tranzitnim postopkom, za kar zadostuje že začasna posest deklaracije. Tožena stranka je v postopku ugotovila, da je voznik tožeče stranke carinsko deklaracijo prejel pred izstopom iz proste cone v Kopru in bil tako seznanjen s carinskim postopkom. Carinski organ je navedeno dejstvo ugotovil na podlagi odgovora Carinskega urada Koper z dne 17. 4. 2013, v katerem je natančno obrazložen ustaljen postopek carinskega nadzora v prosti coni pristanišča v Kopru in iznosa blaga iz nje. Iz opisanega ustaljenega ravnanja izhaja, da je voznik, tudi v konkretnem primeru, prejel carinsko deklaracijo, saj sicer iz proste cone ne bi mogel izstopiti. Sodišče nima razlogov, da ne bi sledilo navedeni presoji tožene stranke, saj tožeča stranka niti tekom upravnega postopka niti v tožbi ni podala drugačne trditvene podlage, s katero bi utemeljila izvedbo predlaganih dokazov, ki bi lahko izkazali nasprotno.
upravni spor - revizija poslovanja univerze - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - obrazložitev odločbe
Sodišče ugotavlja, da akt z dne 16. 7. 2014 ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, zato zoper njega „redni“ upravni spor ni dopusten. Ker pa se z navedenim aktom izbrani izvajalec notranje revizije šteje za sestavni del izreka izpodbijanega sklepa z dne 10. 6. 2014, sodišče šteje, da ga tožnik izpodbija v okviru upravnega spora v zvezi z izpodbijanjem sklepa z dne 10 6. 2014 (spremenjenega s sklepom z dne 30. 10. 2014), saj so za to izpolnjeni z ZUS-1 predpisani pogoji.
ZMZ člen 21, 21/3, 26, 27, 91. ZUS-1 člen 65, 65/1, 65/5.
mednarodna zaščita - status begunca - izkazanost preganjanja - prosilec iz sirije - Kurd - vojaški obveznik - spor polne jurisdikcije
Bistvene okoliščine spora se vežejo na vpoklic v sirsko vojsko in tveganje oziroma utemeljen strah tožnika, da bi moral kot pripadnik vojske izvrševati kazniva dejanja zoper civilno prebivalstvo v smislu 1. odstavka 5. člena ZMZ ali da bi bil podvržen priporu oziroma pridržanju kot zavrnjeni prosilec za azil in Kurd, ki se je izognil vojaški mobilizaciji, zaradi česar bi mu realno grozila najhujša kazen, nehumano ravnanje ali mučenje izven sirske vojske glede na uporabljena poročila o stanju v izvorni državi, bodisi da bi bil znotraj sirske vojske preganjan, mučen, ubit, ker je Kurd, kar je tudi dokumentirano v poročilih, ki jih je v odločbo povzela tožena stranka.
Glede tožbenih navedb, da je tožnik od naročnika prejel le mednarodni tovorni list in ne tranzitne deklaracije in sam ni bil udeležen pri odstranitvi blaga izpod carinskega nadzora, sodišče pojasnjuje, da iz določila drugega odstavka 96. člena CZ ne izhaja, da bi prevoznik imel v posesti deklaracijo ali da bi neposredno bil udeležen pri odstranitvi blaga, ampak zadostuje že zgolj to, da blago prejme in da ve, da je v skupnostnem tranzitu, predstavnik tožeče stranke pa je vedel za deklaracijo in torej tudi to, kam bi moralo iti blago, ker ga je o tem obvestil voznik.
tožba v upravnem sporu - pravočasnost tožbe - vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje tožbe
Sodišče je tožbo kot prepozno zavrglo, saj je bila vložena po tridesetdnevnem roku (prvi odstavek 28. člena ZUS-1), predlogu tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje pa ni bilo ugodeno.
ZMZ člen 2, 2/2, 3, 26, 26/2, 26/2-2, 26/2-5, 27, 28, 52, 91. ZUS-1 člen 65.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - preganjanje - poziv za služenje vojaškega roka - notranji oboroženi spopad - Sirija - kurdska narodnost - spor polne jurisdikcije
Pri tožniku gre smiselno za konkludentno zavrnitev izpolnjevanja obveznosti služenja vojaškega roka, saj je kot vojaški obveznik glede na svojo starost (več kot 18 let) tudi zapustil Sirijo, ne da bi pred tem izpolnil predpisano splošno obveznost služenja vojaškega roka. Ker je bila tako s konkludentnim ravnanjem tožnika podana zavrnitev služenja vojaškega roka v času spopada, je podan tudi nadaljnji element iz 5. alineje 2. odstavka 26. člena ZMZ.
Tožnik ima utemeljen strah pred vrnitvijo v izvorno državo, saj mu grozi kazenski pregon zaradi zavrnitve služenja vojaškega roka in mobilizacija na katerikoli kontrolni točki brez predhodne vročitve posebnega pisnega poziva na služenje vojaškega roka.
tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o priznanju statusa stranskega udeleženca - zavrženje tožbe
Sklep, s katerim se prizadeti stranki prizna status stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku, sam zase ne predstavlja končne odločitve o glavni stvari in ne uživa samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu, ampak se lahko ugovori v zvezi s pravilnostjo in zakonitostjo sklepa uveljavljajo hkrati s pravnim sredstvom zoper odločbo o glavni stvari.
Tudi če bi bil predstavnik tožeče stranke prisoten pri zaslišanju svojega voznika, to ne more spremeniti dejstva, da je voznik s carinsko deklaracijo razpolagal, saj je postopek v Luki Koper tak, da voznik ne bi prišel skozi zadnjo carinsko zapornico, če ne bi imel v posesti deklaracije, kar pomeni, da je voznik tožeče stranke z deklaracijo razpolagal, zato je prvostopenjski organ utemeljeno sklepal, da je tudi tožeča stranka vedela, kateri je namembni carinski urad pri konkretnem prevozu glede na carinsko deklaracijo.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - ničnost odločbe - ničnostni razlog - zloraba pravic z namernim zavajanjem uradne osebe
Sodišče pritrjuje toženki, da gre pri navajanju neresničnih podatkov lahko za nedovoljeno dejanje, ki povzroči ničnost odločbe po 5. točki prvega odstavka 279. člena ZUP. Vendar pa mora biti v tem primeru izkazano, da je prav zaradi navajanja neresničnih podatkov stranke organ odločil drugače, kot bi odločil, če bi navedla resnične podatke.
komasacija - nova razdelitev zemljišč - dostop do zemljišč - služnost
Ugotovitev tožene stranke, da ne obstaja potreba za ustanovitev nove služnosti glede na novo razdelitev zemljišč iz komasacijskega sklada, je utemeljena. Kot izhaja iz upravnega spisa, imajo sporne parcele tri dostope, od katerih je ena pot, po kateri naj bi tožeči stranki dostopali s kombajni sicer daljša, to pa tudi po mnenju sodišča glede na pogostost uporabe ne odtehta bremena, ki bi ga predstavljala ustanovitev služnosti na služečem zemljišču.
inšpekcijski postopek - stranka v postopku - prijavitelj - pravni interes
Prijavitelj lahko dobi položaj stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku le v primeru, če inšpektor na podlagi njegove prijave uvede inšpekcijski postopek in prijavitelj izkaže pravni interes za sodelovanje v tem postopku, nima pa pravnega sredstva, s katerim bi lahko uvedbo inšpekcijskega postopka izsilil.
vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - sodna poravnava - zavarovalnina za telesno poškodbo - pridobitev premoženja ali dohodka
Tožnica je v pravdni zadevi sklenila sodno poravnavo in na tej podlagi dobila plačano zavarovalnino v višini 600 EUR ter zamudne obresti. Tožena stranka je glede na takšno dejansko stanje pravilno uporabila določbo 48. člena ZBPP in tožnici naložila vračilo zneska dodeljene brezplačne pravne pomoči.
javni razpis - odprava posledic gospodarske škode zaradi poplav - lokacija nastanka škode - dokazila o lokaciji nastanka škode
Tožeča stranka ni ustrezno dokazala, na katerem naslovu (konkretni na kateri stavbni številki) ji je škoda zaradi poplave dejansko nastala oziroma ni določno pojasnila in dokazala naslova dejanskega nastanka škode. Tožena stranka je namreč v skladu z javnim pozivom od tožeče stranke večkrat zahtevala dodatna pojasnila, ki pa jih slednja ni ustrezno izpolnila, zato tožena stranka ni imela pravne podlage, da bi ugodila prijavi tožeče stranke za dodelitev nepovratnih sredstev za škodo nastalo v poplavah novembra 2012.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - izredna brezplačna pravna pomoč - denarna socialna pomoč
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka odločitev o zavrnitvi tožničine prošnje za dodelitev BPP oprla na ugotovitev, da razpolaga s premoženjem, ki presega premoženjski cenzus 13.780,00 EUR. Dejstva, da je tožnica prejemnica redne denarne socialne pomoči, tožena stranka ni ugotovila, niti se do tega dejstva ni opredelila. Navedeni podatek pa je v obravnavani zadevi pomemben za odločitev, saj bi lahko bila tožnici na njegovi osnovi priznana izredna BPP.
Prosilec je državljan Republike Makedonije in v RS prebiva na podlagi dovoljenja za stalno prebivanje. Ta podatek pa, ob upoštevanju določbe 5. člena ZOZKD, utemeljuje odločitev tožene stranke, da prosilec ne izpolnjuje formalnega pogoja za priznanje odškodnine po navedenem zakonu.
dovoljenje za izvedbo pripravljalni del - ureditev meje - parcelacija - izrek odločbe
Z izpodbijano odločbo je bilo odločeno le o dovolitvi pripravljalnih del, in sicer o ureditvi mej in parcelaciji dela nepremičnine, predvidene za sanacijo poškodovanega hodnika za pešce. V obravnavanem upravnem sporu, v katerem se presoja zakonitost odločbe o dovolitvi pripravljalnih del, sodišče zato tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na dovoljenost (ali zakonitost) razlastitve, ne more presojati in zato ne morejo vplivati na odločitev sodišča.
vpis v register nepremične kulturne dediščine - stranka postopka - lastnik nepremičnine
Iz določb ZVKD-1 izhaja, da se lastnik zaradi poudarjenega javnega interesa na področju ohranjanja kulturne dediščine, ki je tudi ustavno zapovedana dolžnost države in lokalne skupnosti, ne more upreti vpisu svoje nepremičnine v register, če so za to izpolnjeni pogoji, mu je treba pa v tem postopku omogočiti uveljavljanje nadzora nad upoštevanjem tako materialnih kot procesnih določb, na podlagi katerih se izvede vpis.