razlastitev - v zvezi z razlastitvenim postopkom nastali stroški - zavezanec za plačilo stroškov
Besedilo četrtega odstavka 105. člena ZUreP-1 „stroški, nastali v zvezi z razlastitvenim postopkom“ se nanaša na procesne stroške, kot jih našteva 113. člen ZUP. V delu, ko četrti odstavek 105. člena ZUreP-1 določa „stroške nastale v zvezi z razlastitvenim postopkom, plača razlastitveni upravičenec“, je določba četrtega odstavka 105. člena ZUreP-1 specialna procesna določba glede na določila ZUP o nosilcu procesnih stroškov.
Tožnici bi bilo treba dopustiti dokazovanje resničnosti njene trditve, da so zemljišča vodna zemljišča. Predvsem glede na dejstvo, da ob izdaji izpodbijane odločbe še ni bil vzpostavljen vodni kataster ter je bil podatek o dejanski rabi zemljišča kot vodnega zemljišča originalni podatek zemljiškega katastra.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina od tuje države - FIP - obseg tuje odškodnine - pregnanska škoda
Tožnica ima prav, da iz pogojev, ki jih določa FIP, kot pogoje za pravico do odškodnine, pogoj avstrijskega državljanstva ob pregonu oz. izgonu ne izhaja. Sodišče dodaja, da so pregnanci v prvem odstavku točke B Priloge 1 definirani kot avstrijski državljani, nemški državljani in osebe nemške narodnosti, brez enega od teh državljanstev, ki so posedovale stalno prebivališče na območju izven Republike Avstrije in izven meja nemškega rajha po pravnem statusu ozemlja z dne 31. 12. 1937 in so v zvezi z dogodki druge svetovne vojne ali zaradi posledic teh dogodkov to stalno prebivališče v sled pregona kot tudi izgona izgubile. Iz C točke Priloge 1 FIP pa je razvidno, da so bile med pregnance in preseljence izrecno vključene tudi osebe iz območja FLRJ.
Pregnanska škoda zajema tudi škodo, ki je pregnancem nastala zaradi izgube premoženja zaradi posledic druge svetovne vojne, na ozemlju, s katerega so bili pregnani.
dohodnina - odmera dohodnine - dvojno obdavčevanje - odprava dvojnega obdavčevanja - sprememba odločbe o odmeri dohodnine - izredno pravno sredstvo - očitna napaka
Po določbi prvega odstavka 90. člena ZDavP-2 davčni organ odločbo odpravi, razveljavi ali spremeni, če se po njeni pravnomočnosti ugotovi, da je bil davek odmerjen oziroma previsoko odmerjen zaradi očitne napake. Skladno z dosedanjo sodno prakso je razlog za uporabo pravnega sredstva iz 90. člena ZDavP-2 lahko tudi očitna napaka davčnega zavezanca, ki privede do previsoke odmere davka. Pravno upoštevna je le napaka, ki je očitna, očitnost napake pa se presoja z vidika možnosti njenega odkritja. Ker gre za izredno pravno sredstvo, je njegova uporaba restriktivna in na njegovi podlagi ni mogoče doseči odprave, razveljavitve ali spremembe odločbe iz razloga kršitev materialnega in procesnega zakona, ki niso neposredna posledica "očitne napake". Z mednarodno pogodbo določeno oprostitev za dohodke rezidenta po 274. členu ZDavP-2 uveljavlja davčni zavezanec v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine oziroma v napovedi za odmero dohodnine. Z mednarodno pogodbo določena oprostitev se torej po določbah ZDavP-2 upošteva na zahtevo stranke in ne, po uradni dolžnosti. V obravnavanem primeru ni spora o tem, da tožnik v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine oprostitve ni uveljavljal. Neupoštevanje določb Sporazuma ob opisani pravni ureditvi torej ni mogoče pripisati napaki davčnega organa, temveč dejstvu, da ustrezna zahteva stranke ni bila vložena, in torej kvečemu napaki davčnega zavezanca, ki ne more šteti za očitno, saj je uveljavljanje ugodnosti po mednarodni pogodbi v dispoziciji stranke. Tožnik je bil o pravici do oprostitve in o načinu njenega uveljavljanja na ustrezen način poučen v informativnem izračunu dohodnine, ki napotuje na obrazec ugovora, dostopen na spletni strani DU RS in na davčnih uradih in njihovih izpostavah, na katerem je tožnik ugovor zoper informativni izračun dohodnine tudi vložil. Trditvi, da tožnik oprostitve po mednarodni pogodbi ni uveljavljal zaradi napake davčnega organa, torej ni slediti.
Po Navodilu o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja, sprejetem na podlagi 44. člena ZDen, se vrednost premoženja praviloma ugotavlja z akti o podržavljenju ali z zapisniki, sestavljenimi ob podržavljenju; vrednost podjetja pa izrecno po metodi neto aktive na način iz 4. oziroma 5. člena in prvega odstavka 6. člena tega navodila. Ker obstajajo zapisniki o popisu premoženja ob podržavljenju, kar med strankami ni sporno, je toženka pravilno določila vrednost družbe B. d.d. na podlagi podatkov, ki izhajajo iz teh zapisnikov.
Po 186. členu ZV-1 je določitev vodnih zemljišč obveznost ministrstva. Tožnici bi bilo treba dopustiti dokazovanje resničnosti njene trditve, da so zemljišča vodna zemljišča. Predvsem glede na dejstvo, da ob izdaji izpodbijane odločbe še ni bil vzpostavljen vodni kataster ter je bil podatek o dejanski rabi zemljišča kot vodnega zemljišča originalni podatek zemljiškega katastra.
Določba 14. člena ZENDMPE je nalagala spremembe dejanskih rab geodetskemu organu tudi po uradni dolžnosti.
ZZZiv člen 1, 2, 3, 41. Pravilnik o pogojih za izvajanje poskusov na živalih člen 12, 13.
poskusi na živalih - dovoljenje za izvajanje poskusov na živalih - strokovne osebe za zaščito živali - kadrovski pogoji za izvajanje poskusov - sprememba kadrovskih pogojev - exceptio illegalis
Zakonodajalec sme spremeniti pogoje za opravljanje določenega poklica oziroma dejavnosti tudi za osebe, ki ta poklic oziroma dejavnost v času spremembe pravne ureditve že opravljajo. Pri tem pa mora upoštevati tudi, da mora biti prizadetim osebam dana možnost, da se na novo ureditev pripravijo.
ZKGZ člen 10, 10/1, 10/1-1, 23, 23/1, 23/1-3, 23/1-8, 23/2. ZEN člen 4, 98. ZV-1 člen 11, 12, 186. ZUP člen 179.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - zbornični prispevek - zbornični prispevek pravnih oseb - odmera prispevka - podatki iz uradne evidence - javna listina - skrajšani ugotovitveni postopek - vodno zemljišče
Pravilno je izhodišče obeh organov, da se pri opredelitvi zemljišča upoštevajo podatki zemljiškega katastra. Podatki te uradne evidence imajo v skladu z ZUP značaj javne listine.
Izpodbijana odločba je bila izdana v skrajšanem ugotovitvenem postopku, zato je tožnica imela možnost ugovarjati uporabljenim podatkom šele v pritožbenem postopku. Pojasnila je, da gre pretežno za vodna zemljišča in opozorila na določbe ZV-1 o opredelitvi vodnih zemljišč in na ureditev njihovega vpisa v evidence. Tožnici bi bilo, glede na normativno ureditev vodnih zemljišč, treba dopustiti dokazovanje resničnosti njene trditve, da so zemljišča (določene parcele) vodna zemljišča.
Podatek o dejanski rabi zemljišča kot vodnega zemljišča je v zemljiškem katastru prevzet podatek in ga ni mogoče dokazovati zgolj z vpisom v zemljiškem katastru. Sodišče je pri preveritvi tožbenih ugovorov vpogledalo v register nepremičnin, ki je javna evidenca. Med podatki, ki se evidentirajo v tem registru, je tudi dejanska raba nepremičnine (98. člen ZEN). Sporne parcele, so po dejanski rabi vodene kot vodno zemljišče, kar bi lahko kazalo, da je bilo dejansko stanje v postopku odmere zborničnega prispevka napačno ugotovljeno.
ZRev-2 člen 33, 88, 101, 104, 105, 138. ZFPPIPP člen 146. ZUS-1 člen 20.
pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij - izrek opomina - pravila ocenjevanja vrednosti podjetij - prisilna poravnava - načrt finančnega prestrukturiranja - razkritje podatkov - tožbena novota
Pravila ocenjevanja vrednosti predstavljajo zapisana pravila stroke, ki jih je treba razlagati kot celoto. Načeloma jih je mogoče razlagati in razumeti na različne načine, vendar to ne more pomeniti, da lahko v vsakem primeru obvelja več različnih razlag, saj bi takšno stališče v celoti izničilo njihov normativni značaj. Na njihovi podlagi bi ne bilo mogoče zahtevati določenega ravnanja, s čimer bi izgubila svoj smisel. To da gre za pravila stroke, pa na drugi strani pomeni, da mora imeti v dvomu odločilno vlogo pri njihovi razlagi ravno sektorski regulator, ki je odgovoren za pravno konsistentno in učinkovito delovanje posameznega področja. Ravno dejstvo, da gre za pravila stroke namreč pomeni, da je sodni nadzor nad normativno konkretizacijo posameznih pravil stroke nujno zadržan.
Določba 138. člena ZRev-2 po mnenju sodišča ni bila kršena, saj je tožnica po vročitvi odločbe o začetku postopka za izrek opomina, dobila možnost, da se o njej izjavi. Pri tem ne gre prezreti, da je odločba o začetku postopka po svoji vsebini procesna odločitev, ki se konča z odločbo o izreku opomina, če so izpolnjeni pogoji za izrek ukrepa, kar vse določajo členi 138 do 142 ZRev-2 v zvezi z drugim odstavkom 117. člena ZRev-2. Za izdajo odločbe o začetku postopka torej zadošča, da Agencija razpolaga s podatki, iz katerih izhaja utemeljen sum, da je podan razlog za izrek opomina.
ocenjevanje vrednosti podjetij - kršitev pravil ocenjevanja - pogojni odvzem dovoljenja pooblaščenemu ocenjevalcu - mednarodni standardi revidiranja - načrt finančnega prestrukturiranja družbe - plačilna sposobnost
Tožnica je pri pripravi Poročila pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij v zvezi s 146. členom ZZPPIPP za družbo A. d.o.o. kršila 88. člen ZRev-2, ki med drugim določa, da mora ocenjevanje vrednosti potekati na način, določen s pravili ocenjevanja vrednosti, ki poleg Mednarodnih standardov ocenjevanja vrednosti, vključujejo druga pravila ocenjevanja vrednosti, ki jih izdaja oziroma določa Slovenski inštitut za revizijo ter druge zakone, ki urejajo ocenjevanje vrednosti posameznih oblik premoženja.
razlastitev - stroški postopka - v zvezi z razlastitvenim postopkom nastali stroški - specialna procesna določba
Prvostopenjski organ je napačno uporabil določbo četrtega odstavka 105. člena ZureP-1. V delu, ko četrti odstavek 105. člena ZUreP-1 določa „stroške nastale v zvezi z razlastitvenim postopkom plača razlastitveni upravičenec“, je določba četrtega odstavka 105. člena ZUreP-1 specialna procesna določba glede na določila ZUP o nosilcu procesnih stroškov.
ZUP člen 82. ZPOP-1 člen 21, 28. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna RS člen 218, 225.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoji - izpolnjevanje razpisnih pogojev - sofinanciranje nove tehnološke opreme
Tožnikovo vlogo je Komisija za dodelitev sredstev ocenila v skladu z razpisnimi merili z 63 točkami od 100 možnih točk. Prag nad katerim je bilo odobreno sofinanciranje pa je bil v danem primeru 80 točk od 100 možnih točk. Po končanem ocenjevanju se je namreč izkazalo, da skupna vrednost pričakovanega sofinanciranja operacij, ki so dosegle prag 60 točk, presega razpoložljiva sredstva, zato so bila sredstva razdeljena glede na višino doseženih točk. Prednost pri dodelitvi sredstev so imele operacije z višjim številom točk. Tožnik je prejel le 63 točk in tako ni dosegel praga 80. točk, zato je bila njegova vloga zavrnjena.
ukrep inšpektorja za meroslovje - prepoved prodaje izdelkov - prodaja plemenitih kovin - spletna prodaja
Prvostopenjski organ je pri tožniku opravil nadzor nad izdelki iz plemenitih kovin v prometu. Izdelki iz plemenitih kovin so dani v promet, s tem, ko so oglaševani in ponujeni za spletno prodajo. Predhodno niso preskušeni in za njih ni bilo izdano potrdilo o skladnosti. Zato niso izpolnjeni pogoji za dajanje spornih izdelkov v promet. Tudi kovanci in medalje, izdani s strani Narodne banke Slovenije in so plačilno sredstev v Republiki Sloveniji, se pred izdajo preskusijo. Ker področje plemenitih kovin v EU ni harmonizirano, ni zakonske podlage za priznanje hrvaških državnih žigov oziroma certifikatov. Zlatniki in srebrniki ter medalje ne izpolnjujejo zahtev glede tehnične ustreznosti in označitve izdelkov iz plemenitih kovin, zato se ne morejo prodajati.
ZUP člen 214, 214/1, 214/1-2. ZZRZI člen 60, 60/1, 60/1-9. ZUS-1 člen 32.
invalidsko podjetje - odvzem statusa invalidskega podjetja - obrazložitev odločbe - začasna odredba
Obrazložitev toženke je vsebinsko tako pomanjkljiva, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. Ne vsebuje dejstev in dokazov, ki upravičujejo toženko, da je uporabila zakonsko posledico iz 9. alineje prvega odstavka 60. člena ZZRZI, torej nima dejanskega stanja, čeprav bi ga po predpisih o postopku, ki veljajo za izdajo akta, morala imeti. Izpodbijana odločba bi kot posamični akt, ki posega v tožnikove pravice, morala vsebovati tudi navedbo konkretne dejanske podlage, da bi bil možen preizkus pravne podlage za odločitev, saj se samo na ta način lahko zagotovi ustavna pravica do zakonitega postopka, posledično pa tudi pravica do učinkovitega sodnega varstva. Izpodbijana odločba je glede zakonitih razlogov za odvzem statusa invalidskega podjetja in izbris iz registra tako pomanjkljivo obrazložena, da je ni mogoče preizkusiti.
Odločanje o predlogu za začasno odredbo je vezano na odprt postopek upravnega spora. Ker so formalne predpostavke za odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe odpadle, jo je sodišče zavrglo. Vsebinsko je zadeva vrnjena toženki v stanju, kot je bila pred izdajo izpodbijane odločbe, tak je tudi status tožnika, zato ureditve s strani sodišča tudi ne potrebuje.
V delu, ko četrti odstavek 105. člena ZUreP-1 določa „stroške, nastale v zvezi z razlastitvenim postopkom, plača razlastitveni upravičenec“, je določba četrtega odstavka 105. člena ZUreP-1 specialna procesna določba glede na določila ZUP o nosilcu procesnih stroškov.
odobritev pravnega posla - pogodba o priznanju lastninske pravice - posadna listina - priposestvovanje
Prvostopenjski organ ima zato prav, da bi postopek moral potekati po določbah ZKZ, saj se s pravnim poslom prenaša lastninska pravica v deležu, tudi na delu zemljišča, za katerega podlaga - priposestvovanje niti na trditveni ravni ne obstoji. Sklicevanje na tretji odstavek 43. člena SPZ je zavajajoče, saj tožnik upravnemu organu ni predložil v odobritev pogodbe, s katero bi uveljavljal priposestvovanje na delu nepremičnine.
V obravnavani zadevi ne gre za vprašanje izkazanosti priposestvovanja na delu zemljišča, pač pa zavrnitev temelji na izkazanem prometu na zemljišču, na katerem se priposestvovanja niti ne zatrjuje. Tožnik z obravnavano tožbo torej ni izkazal, da bi prvostopni organ napačno uporabil določbo 17. člena ZKZ.
denacionalizacija - denacionalizacija kapitalskih družb - vračanje premoženja delniške družbe - listine o podržavljenju
Obstoj prioritetnih delnic, katerih lastnica je bila pravna prednica A., v sestavi delniškega kapitala B., ob njenem podržavljenju je izkazan. Na to nedvomno kažejo izvedeni dokazi in tudi po oceni sodišča pravilna presoja listin, ki se nahajajo v upravnih spisih.
brezplačna pravna pomoč - dopolnilna odločba - plačilo stroškov izvedenca
V skladu s prvim odstavkom 220. člena ZUP lahko pristojni organ, ki ni odločil o vseh vprašanjih, ki so bila predmet postopka, izda posebno odločbo o vprašanjih, ki v že izdani odločbi niso zajeta. Ker so bila v postopku dodelitve BPP, v katerem je bilo odločeno z odločbo, ugotovljena vsa dejstva, pomembna za odločanje, se navedena dopolnilna odločba izdaja brez novega ugotovitvenega postopka. Ker s prvotno odločbo ni bilo odločeno o celotni prošnji za dodelitev BPP, se izdaja po uradni dolžnosti dopolnilna odločba še za oprostitev plačila stroškov enega izvedenca ustrezne stroke.
Po 186. členu ZV-1 je določitev vodnih zemljišč obveznost ministrstva. Tožnici bi bilo treba dopustiti dokazovanje resničnosti njene trditve, da so zemljišča vodna zemljišča, predvsem glede na dejstvo, da ob izdaji izpodbijane odločbe še ni bil vzpostavljen vodni kataster ter je bil podatek o dejanski rabi zemljišča kot vodnega zemljišča originalni podatek zemljiškega katastra.
Sodišče je ob prehodnem preizkusu tožbe ugotovilo, da je tožnik zoper izpodbijano odločbo že vložil tožbo, in sicer 10. 12. 2012, o tej tožbi pa je bilo že pravnomočno odločeno s sodbo III U 372/2012 z dne 19. 11. 2013. Ker gre torej za isto zadevo in ker je v zadevi že pravnomočno odločeno, je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 8. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.