odmera davka v posebnih primerih - cenitev - ocena davčne osnove - znižanje verjetne davčne osnove - davčna stopnja - pripombe na zapisnik - pritožbena novota
Tožnik je pripombe na zapisnik vložil po poteku roka za pripombe. Prvostopenjski organ jih je prejel, ko je bila odločba že izdana, zato ni bilo ne podlage in tudi ne možnosti, da bi jih upošteval pri odločitvi. Izpodbijani odločbi zato ni mogoče očitati, da je neobrazložena. Iz spisov tudi povsem jasno izhaja, da je imel tožnik možnost, da se udeležuje postopka in da se izjavi o ugotovitvah, na katerih sloni odločitev. S sklepom za predložitev dokumentacije je bil celo izrecno pozvan, da predloži dokaze o tem, da je davčna osnova, ki jo je ugotovil davčni organ, nižja. Vabljen je bil tudi na sklepni pogovor, na katerega se ni odzval. Ugotovitvam davčnih organov je prvič ugovarjal v pripombah na zapisnik in nato ponovno v pritožbi. Ker pa so bile pripombe prepozne, v prvostopenjski odločbi utemeljeno niso bile upoštevane. To obenem pomeni, da so bili pritožbeni ugovori glede dejanskega stanja, vključno s tistimi, ki jih vsebujejo pripombe, za drugostopenjski organ novi in je zato utemeljeno ugotavljal, ali so izpolnjeni pogoji za njihovo upoštevanje iz tretjega odstavka 238. člena ZUP. Okoliščin, zaradi katerih tožnik ne bi pravočasno podati pripomb na zapisnik, ni videti niti jih tožnik v pritožbi in tožbi ne zatrjuje. Zato gre za nedopustne pritožbene novote, ki jih drugostopenjski organ pri odločanju utemeljeno ni upošteval. Iz istih razlogov pa jih kot nedopustne zavrača tudi sodišče.
Cenitev, ki omogoča ugotavljanje verjetne davčne osnove, predstavlja podlago za izjemo od načela ugotavljanja materialne resnice. Verjetna davčna osnova oziroma z oceno določena davčna osnova se zniža le, če zavezanec dokaže, da je nižja. Takšna zakonska ureditev po presoji sodišča ni nelogična ali ustavno nedopustna.
Zakonodajalec je v (tedanjem) petem odstavku 68. člena ZDavP-2 v celoti uredil posebno vrsto davka, saj je opisal premet obdavčitve, davčno osnovo, davčno stopnjo in obdobje, za katerega se postopek uvede. Glede davčne stopnje omenjeni peti odstavek ne določa, da se davek odmeri po povprečni stopnji dohodnine iz zadnje dohodninske odločbe, temveč po povprečni stopnji dohodnine od enoletnih dohodkov zadnjega davčnega obdobja. Pri tem se ne omejuje na napovedane dohodke, temveč določa, da se v davčno osnovo vštevajo vsi dohodki zadnjega davčnega obdobja, torej tudi nenapovedani. Ker se nepojasnjen prirast premoženja lahko ugotavlja za več let skupaj in ker v takšnih primerih praviloma ni mogoče ugotoviti, koliko prirasta odpade na posamezno davčno obdobje, je treba v primerih, ko ni mogoče ugotoviti, kateri dohodki odpadejo na posamezno davčno obdobje, šteti, da odpade na posamezno davčno obdobje sorazmeren del prirasta.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - kmet - sprejem ponudbe
V zadevi ni sporno, da je le kupec pri upravnem organu podal vlogo za odobritev pravnega posla in predložil kupoprodajno pogodbo. Pravilno je torej stališče drugostopnega organa, da je imel prvostopni organ že v določbi 22. člena ZKZ podlago, da je odobril pravni posel s sprejemnikom ponudbe, ki je edini vložil vlogo za odobritev pravnega posla. Procesna predpostavka za zakonsko fikcijo, da je pogodba sklenjena s sprejemom ponudbe, je bila torej izpolnjena, in je prvostopenjski organ lahko nadaljeval postopek odobritve pravnega posla.
odškodnina žrtvam kaznivih dejanj - pogoji za priznanje odškodnine - formalni pogoj - materialni pogoj - skrajšani ugotovitveni postopek
Tožniku v nasprotju z določbo 9. člena (načelo zaslišanja stranke) in 146. člena ZUP ni bila omogočena udeležba v ugotovitvenem postopku. Na podlagi 146. člena ZUP je potrebno tožnika pred odločitvijo seznaniti z uspehom dokazovanja, torej z vsemi ugotovljenimi dejstvi, vključno z oceno članov komisije glede kvalifikacije NJEGOVIH poškodb in mu tudi omogočiti, da se o tem izreče še pred izdajo odločbe ter po potrebi dopolni oz. pojasni svoje trditve oz. predlaga izvedbo dokazov. ZOZKD ne daje podlage za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku, če pogoji iz 144. člena ZUP niso izpolnjeni.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - pravnomočno rešena azdeva - spremenjene okoliščine - pravica do denarne socialne pomoči
V skladu z ustaljeno sodno prakso se premoženjsko stanje prosilca upošteva tudi v primeru, ko prosilec prejema denarno socialno pomoč. Zato dejstvo, da je tožnica sedaj prejemnica denarne socialne pomoči, še ne pomeni spremembe pravno relevantnega dejanskega stanja, ki je pomembno za odločanje o upravičenosti prosilke do brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga
Ker je tožeča stranka odgovorila na poziv organa za brezplačno pravno pomoč in navedla v zadostni meri podatke o zadevi, v zvezi s katero želi brezplačno pravno pomoč, vloga tožeče stranke ni bila več formalno nepopolna in je zato organ za brezplačno pravno pomoč ne bi smel zavreči kot nepopolne, temveč bi jo moral obravnavati po vsebini in na podlagi dopolnitve vloge odločiti o njeni utemeljenosti.
O zahtevku tožnika za podaljšanje dodatne radijske frekvence na lokaciji B. v izpodbijani odločbi ni bilo odločeno. Upravni akt, ki ga tožnik s tožbo izpodbija, zavrnitev zahtevka za podaljšanje veljavnosti dodatne radijske frekvence na lokaciji B., ne obstoji, zato tožnik s tožbo zahteva odpravo neobstoječega akta. Neobstoječ upravni akt pa očitno ne posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist, zato je sodišče njegovo tožbo zavrglo.
Procesna predpostavka za odločanje o začasni odredbi je obstoj dopustne tožbe. Ker je bilo za tožbo ugotovljeno, da ni dovoljena, posledično niso podane procesne predpostavke za izdajo začasne odredbe. Sodišče je zato v skladu z isto določbo, 6. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1, predlog za izdajo začasne odredbe zavrglo.
brezplačna pravna pomoč - uspeh upravičenca do brezplačne pravne pomoči v pravdnem postopku - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči
V konkretnem primeru ni sporno, da je bila tožnici odobrena brezplačna pravna pomoč. Prav tako ni sporno, da je na podlagi končanega pravdnega postopka za katerega je bila omenjena pravna pomoč odobrena, prejela znesek 500 EUR iz naslova premoženjske škode. Po mnenju sodišča v izpodbijani odločbi manjka pojasnilo, zakaj tožena stranka v konkretnem primeru ni ravnala po 46. členu ZBPP, pač pa direktno po 48. členu ZBPP, oziroma zakaj v konkretnem primeru 46. člen ZBPP sploh ni bil uporabljiv. V tem delu je odločba bistveno pomanjkljiva in bi si tožnica, sploh ker gre za laično osebo, zaslužila obrazložitev, zakaj mora od zneska, ki ji je bil priznan kot odškodnina, sama povrniti stroške postopka toženi stranki. Ne glede na to pa se odločba tožene stranke sicer da preizkusiti, saj iz podatkov v spisu izhaja, da stroški postopka tožnici v poravnavi niso bili priznani. Prav tako tožnica kaj takega ne trdi. Glede na povedano je odločitev tožene stranke v danem primeru pravilna in zakonita. Pravne podlage, na kateri bi bilo mogoče tožnici dolg do tožene stranke iz naslova izplačanih stroškov postopka odpisati, po mnenju sodišča v konkretnem primeru ni.
Pri odločanju o odobritvi pravnega posla je treba izhajati iz določb ZKZ, ki v tretjem poglavju določa omejitve pri prometu s kmetijskimi zemljišči. Namen, ki ga pri tem zasleduje zakonodajalec, je v varovanju kmetijskih zemljišč in kmetijske razvojne politike. V okviru tega namena so tudi uzakonjeni predkupni upravičenci pri prodaji kmetijskih zemljišč. Glede na okoliščine, ki jih je pri tem upošteval zakonodajalec (solastništvo, mejaštvo, zakup), je mogoče sklepati, da je namen, ki ga je pri določanju vrstnega reda predkupnih upravičencev zasledoval normodajalec, v zaokrožanju kmetijskih gospodarstev ter v zagotavljanju lažje in bolj ekonomične obdelave. Z ozirom na navedeno je zato mogoče med prednostne upravičence iz 2. točke 23. člena ZKZ uvrstiti tudi tiste kmete, katerih zemljišča so od zemljišč, ki so predmet prodaje, prostorsko ločena s potjo oz. cesto, ki poteka med kmetijskima zemljiščema in omogoča prehod in obdelovanje kmetijskih zemljišč.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o popravi pomote - zavrženje tožbe
Pri pomoti gre za zmotni zapis dejansko izjavljene volje organa, s popravo takšne pomote pa se ne ustvarja ničesar novega in se odločba tudi ne dopolnjuje. Za popravni sklep s takšno vsebino v obravnavanem primeru tudi gre.
Da gre za očitno pisno pomoto, izhaja že iz vsebine 1. točke izreka sklepa z dne 18. 3. 2014, ko organ opredeli očitano kršitev še po dejanski plati, ter v nadaljevanju izreka, ko tožniku nalaga odpravo ugotovljene kršitve s posredovanjem tam navedenih posameznih dokumentov. Sodišče se zato ne strinja s tožnikovim ugovorom, da v tem primeru ne gre za očitno pisno pomoto, temveč za napačno postopanje organa v postopku ugotavljanje kršitve po 153. členu ZASP, in ga kot neutemeljenega zavrača, saj s tem sklepom tožniku ni bila odrejena nobena obveznost, ki mu ne bi bila odrejena že s sklepom z dne 18. 3. 2014.
denacionalizacija - ovire za vračilo v naravi - prostorski kompleks - dejavnost državnega organa - policijska akademija
Prostorsko celovitost in namen izrabe prostora ter nepremičnine je treba obravnavani z vidika zavezanca oziroma prostora in njegovega namena, ne pa z vidika posameznega denacionalizacijskega zahtevka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - občasni dohodek
V ponovnem postopku bo morala tožena stranka razjasniti pravno naravo spornega nakazila. Če bo ugotovila, da je pri navedenem prejemku šlo za enkratni poračun pokojnine, bo morala navedeni prejemek upoštevati v skladu z določbo 23. člena ZSVarPre, ki določa, da se kot občasni dohodek upošteva dohodek, ki ga je upravičenec prejel samo enkrat in ni dohodek iz naslova priložnostnega dela.
rudarska pravica - vloga za pridobitev rudarske pravice - zavrženje vloge - pritožba - stvarna pristojnost
Iz relevantnih določb ZRud-1, ki je veljal v času, ko se je začel pritožbeni postopek zoper prvostopenjski sklep z dne 2. 10. 2013, izhaja, da je zoper ta sklep dopustna pritožba, o kateri odloča vlada.
Vročitev odločbe na podlagi zahteve iz drugega odstavka 229. člena ZUP ne pomeni izključitve dolžnosti organa druge stopnje, da v zvezi z vloženo pritožbo najprej preizkusi podanost formalnih pogojev za vsebinsko odločanje. Drugostopni organ je pravilno postopal po 246. členu ZUP in vloženo pritožbo preizkusil tudi v okviru dovoljenosti.
Stari upravnik ima položaj pasivne stranke v postopku, ki se nanaša njegov izbris iz registra. Odločitev o imenovanju novega upravnika je prepuščena izključno etažnim lastnikom, zato stari upravnik v postopku vpisa oziroma izbrisa iz registra ne more izpodbijati volje etažnih lastnikov o imenovanju novega upravnika. Svoj interes v postopku izbrisa iz registra zato lahko varuje le v okviru presoje izpolnjenosti (formalnih) pogojev vročitve odpovedi pogodbe o upravljanju in izteka trimesečnega odpovednega roka. Ker gre zgolj za vpis v register, se tožnik ne more sklicevati na razloge neizpolnjenosti formalnih pogojev vročitve odpovedi pogodbe in neizteka trimesečnega odpovednega roka kot na razloge, ki mu na podlagi petega odstavka 167. člena SZ-1 zagotavljajo status stranskega udeleženca v postopku. Tožnik v zvezi z določbo 167. člena SZ-1 ni navedel nobenega od položajev, ki bi ga opravičevali do sodelovanja v postopku oziroma izkazovali, da ima lahko v tem postopku svoj pravni interes, zato pritožbe ni vložil kot upravičena oseba ter jo je bilo treba zavreči.
upravni spor - ustavitev postopka - stroški postopka - izdaja novega upravnega akta
Z odločbo, ki jo je izdalo Ministrstvo za zdravje dne 5.8.2014, je bilo dokončno odločeno o tožničini obveznosti, ki znaša 1.118.713,68 EUR in je torej nižja za 10.721,98 EUR. Tožeča stranka je zato v obravnavanem primeru upravičena do povračila stroškov po ZPP, ki ga je treba uporabiti glede na prvi odstavek 25. člena ZUS-1.
denacionalizacija - skrbnik za poseben primer - izročitev obveznic v začasno upravljanje skrbniku - dva skrbnika
Postopanju prvostopnega organa ni mogoče očitati nezakonitosti. Iz zakonskih določba nikjer ne izhaja, da bi bila nedopustna postavitev več kot enega skrbnika za posebne primere. Med vlagatelji sicer ni enotnega soglasja za postavitev obeh skrbnikov za posebne primere, vendar pa je s sprejeto sporno odločitvijo prvostopni organ sledil izraženi volji vseh vlagateljev. Tako tožnik kot B.B. namreč soglašata, da je skrbnik za posebne primere tožnik sam in nasprotujeta postavitvi A.A. kot drugega skrbnika, A.A. pa nasprotuje oziroma je umaknil soglasje za postavitev tožnika kot skrbnika za posebne primere in zato predlagal, da je (dodatno še) sam skrbnik za posebne primere, vendar le do višine svojega dednega deleža. Slednji pa med strankami očitno ni sporen. Glede na povedano odločitve organa ni moč šteti kot arbitrarne, temveč glede na podane izjave volje in v skladu s predpisi.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države
Določbe drugega odstavka 10. člena ZDen ni mogoče razlagati tako, da bi bile izključene bilateralne pogodbe dveh tujih držav, kot je v obravnavnem primeru FIP, pri katerih bivša Jugoslavija ni sodelovala. Bistveno je, da so osebe imele možnost od tuje države pridobiti odškodnino za premoženje, ki jim je bilo podržavljeno v smislu določb ZDen. Po presoji Vrhovnega sodišča RS je tako tudi FIP lahko podlaga za izključitev osebe iz denacionalizacije na podlagi drugega odstavka 10. člena ZDen, če je seveda na podlagi določb te pogodbe pridobila oziroma imela pravico pridobiti odškodnino za premoženje podržavljeno – odvzeto v Sloveniji.
ZZKat (1974) člen 31. TZZKat (1965) člen 10. ZUP člen 279, 279/1.
postopek izdelave zemljiškega katastra - naznanilni list - posebni register - ničnost upravnega akta
Naznanilni list št. 31/72 Občine Jesenice za k.o. ... z dne 19. 9. 1972 in posestni register Občine Jesenice za k.o. ... z dne 20. 10. 1970 nimata pravne narave upravne odločbe, ker tedanji predpisi postopka nove izmere niso urejali kot upravnega postopka, v katerem bi bila navedena akta izdana kot posamična upravna akta.
Denacionalizacija - parcelacija zemljišč - ovire za vračilo v naravi - prostorski kompleks
Organ mora v postopku denacionalizacije skrbeti, da je elaborat parcelacije izdelan tako, da zadosti zahtevam ZEN in Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru ter da se v postopku za izdelavo elaborata opravi ustna obravnava, z ogledom na kraju samem. Sodišče tudi meni, da mora biti načrt parcelacije, izdelan v smislu zahtev, kot jih za skico kot sestavni del elaborata določa pravilnik, obvezen sestavni del odločbe o denacionalizaciji, skupaj z navedbo, da je ta načrt parcelacije podlaga za vodenje postopka evidentiranja parcelacije pri geodetskem organu, katerega izvedbo zahteva denacionalizacijski organ po pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji.
V obravnavani zadevi sodišče po vpogledu v upravni spis zadeve ugotavlja, da tožnica na spornih nepremičninah ne opravlja nobene dejavnosti ter da del le-teh oddaja v najem, čemur tožnica niti ne oporeka. To pa po presoji sodišča pomeni, da v tem primeru ni mogoče govoriti o okrnitvi prostorske kompleksnosti oziroma namena izrabe prostora in nepremičnin v primeru vrnitve nepremičnin v last denacionalizacijskima upravičencema z vzpostavitvijo solastninskih deležev na teh nepremičninah, saj proizvodni proces na predmetnih nepremičninah nesporno ne poteka.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - neskladna gradnja - gradnja na drugi lokaciji
V obravnavani zadevi ne gre za neskladno gradnjo iz 153. člena ZGO-1, saj izdano gradbeno dovoljenje podeljuje pravico do gradnje točno določenega objekta na točno določeni lokaciji (3,0 m od zahodne meje), investitor pa v nobenem primeru ne more te pravice samovoljno prenesti na drugo lokacijo (16,60 m od zahodne meje) in s tem doseči uporabo 153. člena ZGO-1, ki investitorju omogoča, da v določenem roku pridobi spremenjeno gradbeno dovoljenje. Investitor je torej dolžan graditi le tisto, kar je določeno v gradbenem dovoljenju, v nasprotnem primeru nase prevzame tveganje, da bo objekt odstranjen kot nelegalna gradnja.