ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - neutemeljen ugovor
Dolžnik je v ugovoru trdil, da z upnikom ni sklenil pogodbe o sodelovanju oziroma koriščenju uslug. To dejstvo pa ni pravno pomembno, saj upnik ne utemeljuje svoje terjatve na pogodbi, marveč na ZASP ter na Pravilniku o javni priobčitvi glasbenih del javnosti, kot to izhaja iz predloženih računov. Obstoj takšne terjatve pa dolžnik ni izpodbijal, saj uveljavljeno dejstvo, tudi če bi se izkazalo za resnično, niti v pravdi ne bi privedlo do zavrnitve upnikovega zahtevka.
najemna pogodba - smrt najemnika - izselitev iz stanovanja
Tako kot v primeru odpovedi najemne pogodbe, se tudi v primeru, kot je obravnavani, njeno učinkovanje podaljša do poteka izselitvenega roka. To pomeni na eni strani lastnikovo dolžnost omogočanja uporabe stanovanja do poteka izselitvenega roka in na drugi strani obveznost plačevanja najemnine do poteka izselitvenega roka. Pritrditi je zato treba tožniku, da je bil toženec dolžan plačati najemnino do izselitve, torej do 12.3.1997, vendar ne v vtoževanem znesku, ampak najemnino, kot je bila določena z najemno pogodbo, katere učinkovanje se je podaljšalo do poteka izselitvenega roka. To pa je (6. člen najemne pogodbe) neprofitna najemnina oz. najemnina, določena z metodologijo za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Ur. l. RS, št. 47/95). Ker je bila ta plačana le za mesec februar, ne pa tudi za čas od 1.3.1997 do 12.3.1997 in ker obseg neprofitne najemnine za navedeno obdobje ni bil ugotavljan, je bilo treba izpodbijano sodbo razveljaviti v obsegu določenem v izreku te odločbe (355. člen ZPP), v preostalem delu pa tožnikovo pritožbo zavrniti in v nerazveljavljenem delu potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. čl. ZPP).
Če se izpodbija veljavnost pravnega posla zaradi poslovne nesposobnosti stranke, za odločanje ne zadostuje ugotovitev, da so bile voljne in pojmovne sposobnosti stranke bistveno zmanjšane. Treba je ugotoviti, ali je bila stranka sposobna dojeti pomen konkretnega pravnega posla in ali je bila sposobna izoblikovati pravo poslovno voljo.
Pri odločanju o utemeljenenosti razrešitve direktorja (in posledično o upravičenosti do izplačila odpravnine) sodišče presoja utemeljenost le tistih razlogov, ki so bili obravnavani ob razrešitvi in na podlagi katerih je bil poslovodni organ razrešen. V sodnem postopku razrešitvenih razlogov ni mogoče širiti.
funkcionarji - župan - nepoklicno opravljanje funkcije - upokojenec - osebni dohodek - sejnine
Osebni dohodek za nepoklicno opravljanje funkcije znaša največ 33 % osebnega dohodka, ki bi pripadal funkcionarju za poklicno opravljanje funkcije za poln delovni čas. Čeprav v 13. členu zakona o funkcionarjih ni naveden primer, ko funkcijo opravlja upokojenec (ne pa delavec v delovnem razmerju), tudi upokojenec ne more dobivati višjega osebnega dohodka, kot je določeno z zakonom, če opravlja funkcijo nepoklicno. Zato je zmotno stališče, da se 13. člen zakona ne nanaša na upokojenca, ki nepoklicno opravlja funkcijo župana.
Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da izplačilo sejnin nima zakonite podlage. Štelo je, da so dopustni le stroški, izhajajoči iz 71. čl. ZDDO. Pri tem se ni opredelilo do navedb, da so bile sejnine določene s splošnim aktom občine in da so se izplačevale svetnikom in bi bilo neenakopravno, če se županu ne bi. Župan in svetniki so funkcionarji in se zato zanje le smiselno uporabljajo določbe ZDDO. Nepravilno je sklepanje, da izdatek, ki ni predviden z zakonom, ni dopusten oziroma nima pravne podlage.
Ker tožena stranka tožniku ni priznala pripadajočega prikrajšanje pri plači in regresu v bruto znesku oziroma skupaj s prispevki in davki, ki jih je za tožnika odvesti pristojnemu zavodu in davčni upravi, je bil izkazan pravni interes tožnika za ugotovitveno tožbo v smislu 181. člena ZPP in s tem pogoji za izdajo izpodbijane ugotovitvene sodbe.
Novelirani 8.člen ZST, ki določa kot sankcijo za neplačilo sodne takse, da sodišče šteje netaksirano vlogo za umaknjeno, ima tudi izrecno omejitev, saj velja, če zakon ne določa drugače. ZPP, ki je matični zakon za vprašanja pravdnega postopka, pa pravice do pritožbe v pravdnem postopku ne veže na plačilo sodne takse. Pravica do pritožbe je ustavna pravica in je zato omejitve te pravice potrebno razlagati ozko.
ZGD člen 273. ZIZ člen 16, 16/1, 16/1-25, 272, 272/1, 272/2.
zavarovanje terjatev - izpodbijanje sklepa nadzornega sveta družbe - ničnost - pasivna legitimacija
Upnik kot predsednik nadzornega sveta predlaga začasno odredbo v zavarovanje zahtevka na ugotovitev ničnosti sklepa nadzornega sveta družbe. Sklep nadzornega sveta družbe je korporacijskopravni akt družbe, zato je upnik svoj zahtevek pravilno uperil zoper družbo, katere akt je sporen.
ZOR člen 29, 29/1, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 87, 987, 29, 29/1, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 87, 987. ZIP člen 16, 16/2, 16/2-1, 251c, 251d, 251c/1, 251c/2, 16, 16/2, 16/2-1, 251c, 251d, 251c/1, 251c/2. ZGD člen 241, 251, 241, 251.
podlaga - nagib za sklenitev pogodbe - ničnost pogodbe zaradi podlage
Če bi namreč sodišče ugotovilo, da je kreditna pogodba nična (zaradi nedopustnosti kavze), bi s tem zaradi njegove akcesornosti izgubil podlago tudi izpodbijani sporazum o zavarovanju (primerjaj 987. člen ZOR). Tožeča stranka je sicer trdila, da je bil kredit najet zaradi nakupa delnic, kar ima po 1. odstavku 241. člena ZGD za posledico ničnost kreditne pogodbe. Vendar nagib, zaradi katerega je tožeča stranka sklenila kreditno pogodbo, ne vpliva na njeno veljavnost (1. odstavek 53. člena ZOR), razen v primeru, če je omenjeni nedopustni nagib bistveno vlival na odločitev tožeče stranke, da je sklenila kreditno pogodbo in če je tožena stranka to vedela ali bi morala vedeti (2. odstavek 53. člena ZOR). Da je tožena stranka ob sklepanju kreditne pogodbe vedela ali bi morala vedeti, da tožeča stranka najema kredit zaradi nakupa delnic, pa tožeča stranka niti ni zatrjevala. Tožbena trditvena podlaga torej ne zadošča za sklepanje o ničnosti kreditne pogodbe zaradi nedopustne kavze.
ZST člen 8, 8/1, 8, 8/1. URS člen 25, 25. ZIZ člen 40, 40/6, 40, 40/6.
sklep o izvršbi - ugovor - sodna taksa - procesna predpostavka - pravno sredstvo
Ker je pravica od pravnega sredstva ustavna pravica, je treba omejitve pravice do ugovora obravnavati ozko. V skladu s tem neizkazanega plačila sodne takse za ugovor ne gre šteti za procesno predpostavko, saj Zakon o izvršbi in zavarovanju (za razliko od Zakona o sodnih taksah) ne določa, da je pravica do ugovora v izvršilnem postopku odvisna od plačila sodne takse.
ZZZDR člen 36, 36/1, 42/1, 43, 36, 36/1, 42/1, 43.
zakonska zveza - razveljavitev - pravni interes
Zakonska zveza, ki ni bila sklenjena z namenom skupnega življenja zakoncev, je neveljavna. Neveljavnost pa ne nastopi po sili zakona, temveč obstoji v primeru neveljavnosti pravica do tožbe na razveljavitev zakonske zveze. Ker učinki neveljavnosti zakonske zveze ne nastopijo že ob izpolnitvi z zakonom določenih dejstev, temveč s konstitutivno sodno odločbo o njeni razveljavitvi, zakonec nima pravnega interesa na ugotovitev neveljavnosti zakonske zveze.
Zastaralni rok je začel teči z zapadlostjo računa 20.9.1996 in je do vložitve izvršilnega predloga 28.11.2001 že potekel. Okoliščina, da je dolžnica 11.1.2002 del že zastaranega dolga poravnala, na to ne vpliva, saj z zastaranjem ni prenehala njena obveznost, temveč je prenehala le pravica upnika terjati izpolnitev.
ZOR člen 172, 172/1, 172, 172/1. ZDSS člen 5, 5/2, 5, 5/2.
odškodninska odgovornost - nedopustno ravnanje
Ker je tožnik pri strokovni službi Zavoda za zaposlovanje vložil zahtevo za priznanje pravice do denarne pomoči, ne pa za priznanje pravice do izplačevanja denarnega nadomestila do izpolnitve pogojev za upokojitev, strokovni delavki (svetovalki zaposlitve) ni mogoče očitati, da Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ni zaprosila za podatke o pokojninski dobi. Ta podatek za priznanje pravice do denarne pomoči ni relevanten, razen tega tudi ni njena dolžnost, da bi strankam svetovala, kako bi se lahko z dokupom delovne dobe upokojile, temveč je dolžna nuditi strokovno pomoč predvsem glede zaposlitve. Ravnanje strokovne delavke torej ni bilo nedopustno, s tem pa tudi niso podani vsi potrebni elementi odškodninske odgovornosti zavoda.
Sodišče je imelo v podanih mnenjih ZK I. stopnje in ZK II. stopnje ustrezno strokovno-medicinsko podlago za ugotovitev, da tožnik po prejemu mnenja ZK I. st. ni bil več začasno nezmožen za delo. Čakanje na operativni poseg samo po sebi še ne pomeni, da je v tem času podana začasna nezmožnost za delo.
ZPP člen 244, 244/2, 257, 287, 244, 244/2, 257, 287.
zaslišanje prič - pravočasnost ugovora
Čeprav zaslišanja dr. M. ni predlagala nobena od strank, ni prišlo do absolutne bistvene kršitve določb postopka, saj tožnik izvedbi tega dokaza ni oporekal. Sodišče je dokazni sklep sprejelo na obravnavi, na kateri tožnik ni bil navzoč, vendar pa je bila njegova pooblaščena odvetnica navzoča na naslednji obravnavi, na kateri je sodišče dr. M. zaslišalo. Iz obravnavnega zapisnika ne izhaja, da bi oporekala izvedbi navedenega dokaza in tudi ne, da bi imela pripombe na zapisnik, ki ga je podpisala. Vse ugovore v zvezi z izvedbo tega dokaza, torej tudi, da se o nameravanem zaslišanju dr. M. ni mogla pravočasno izreči, bi pooblaščenka tožnika lahko postavila na navedeni obravnavi, a jih ni, prav tako tudi ne v nadaljnjem postopku pred prvostopenjskim sodiščem (pripravljalne vloge, kasnejši narok), zato jih ne more uveljavljati šele v pritožbi.
vodstvo glavne obravnave - vabljenje strank na narok - preklic naroka
Tožena stranka ima pooblaščenca, za katerega je bilo vabilo izkazano, zato bi sodišče, tudi če se je toženec opravičil, moralo obravnavo opraviti, saj bolezen stranke praviloma ni razlog, da pooblaščenec ne pride na glavno obravnavo.
ZPIZ člen 141, 141/3, 169, 169/5, 141, 141/3, 169, 169/5.
invalidsko in pokojninsko zavarovanje - dodatek za pomoč in postrežbo - upravičenec
Tudi za pravico do dodatka za pomoč in postrežbo najtežje prizadetim upravičencem je odločilen datum dejanskega nastanka sprememb v zdravstvenem stanju, ne pa datum odpusta iz bolnišnice. Ta denarna dajatev iz 3. odst. 141. člena ZPIZ zavarovancem na podlagi 5. odst. 169. člena ZPIZ pripada od prvega naslednjega meseca po nastanku sprememb v zdravstvenem stanju.