ZUSZJ člen 2, 10. Pravilnik o disciplinski odgovornosti tolmačev člen 14.
slovenski znakovni jezik - tolmač - disciplinski postopek - izguba zaupanja - odvzem pravice opravljanja poklica
Tožeča stranka je izpolnila in vnovčila vavčerje uporabnika za delo, ki ga ni opravila oziroma za delo, ki ga je že zaračunala v okviru storitve po prvem odstavku 10. člena ZUSZJ. Opisano ravnanje ima za posledico izgubo zaupanja v nadaljnje delo tožeče stranke in tudi sicer škoduje ugledu tolmačev, saj odvrača gluhe osebe od koriščenja njihovih uslug zaradi strahu pred nepoštenim ravnanjem. Vse to pa so tudi po presoji sodišča okoliščine, ki pomenijo hujšo kršitev dolžnosti pri opravljanju poklica
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - kmet mejaš - izbira prodajalca
Upoštevaje jezikovno razlago 2. točke prvega odstavka 23. člena ZKZ, je za presojo statusa predkupnih upravičencev ključno ugotoviti, ali zemljišči mejita. Da sporni zemljišči mejita (da se torej njune parcelne meje v delu neposredno stikajo), izhaja iz ortofoto posnetkov v upravnem spisu. Sprejemnika ponudbe pa sta v upravnem postopku na skicah, ki sta jih priložila, tudi jasno označila dostop do zemljišča.
V primeru, kakršen je obravnavani, ko so vsi sprejemniki ponudbe po kriterijih za določitev predkupnega upravičenca iz prvega in drugega odstavka 23. člena ZKZ izenačeni in je torej namen instituta predkupne pravice dosežen (in ne gre za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, ki je stvarno premoženje države), pa je odločitev o tem, kateremu od sprejemnikov ponudbe bodo prodana kmetijska zemljišča, v celoti odvisna od volje prodajalca (3. točka drugega odstavka 23. člena ZKZ). Ta lahko med predkupnimi upravičenci izbere kateregakoli, ki mu želi prodati kmetijska zemljišča. Nagib, ki ga je vodil pri izbiri kupca, pa za samo odobritev pravnega posla ni pravno pomemben.
referendum - pobuda za razpis referenduma - referendumsko vprašanje - ljudska iniciativa - nejasna vloga
Glede na vsebino tožnikove pobude in tej priloženih obrazcev s podpisi volivcev, bi se pobuda lahko nanašala tudi na institut ljudske iniciative v smislu 48. člena ZLS, ne le na referendum; očitno pa je tudi, da vprašanje, ki naj bi bilo predmet referenduma, ni jasno izraženo, kot to zahteva zakon. Da je vprašanje in sploh vsebina pobude, ki jo je obravnaval župan, nejasna, nenazadnje potrjuje tudi sama toženka, že v obrazložitvi izpodbijanega akta in nato v upravnem sporu. Zato bi moral župan, preden je izdal izpodbijani akt, s pobudnikom razčistiti, uresničitev katere oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini se uveljavlja s pobudo ter ga pozvati, da v primeru referenduma jasno in skladno z zakonom in občinskim statutom opredeli vprašanje, o katerem naj bi se odločalo. Če gre (tudi) za ljudsko iniciativo, pa da natančno opredeli, izdaja ali razveljavitev katere odločitve iz pristojnosti katerega občinskega organa se zahteva.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Po presoji sodišča v skladu z 9. alinejo prvega odstavka 26. člena ZBPP v zvezi s petim odstavkom 26. člena ZBPP, tožena stranka ni imela dejanske in pravne podlage za odobritev BPP tožniku. Ker se pri presoji za dodelitev BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za BPP, tudi po presoji sodišča tožnikova prošnja ne izpolnjuje vsebinskega pogoja po 24. členu ZBPP za dodelitev BPP.
ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-1, 68/1-5. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje - prenehanje razlogov za pridržanje
Iz podatkov, pridobljenih v ponovnem postopku, sledi, da je bil tožnik dne 27. 5. 2016 pripeljan iz Centra za tujce v Postojni v Azilni dom v Ljubljano ter nastanjen na oddelek za samske moške. Tožena stranka je v sporočilu sodišču navedla še, da tožniku v Azilnem domu gibanje ni omejeno in da se je ukrep omejitve gibanja prenehal izvajati. Da se nahaja v Azilnem domu v Ljubljani in da mu gibanje oziroma prostost od 27. 5. in torej že več kot en mesec, ni več omejena, je potrdil tudi tožnik v svoji izpovedbi na naroku. To pa po presoji sodišča pomeni, da opisane okoliščine, (sedaj) znane v ponovljenem postopku, zlasti ukrepanje tožene stranke, iz katerega je mogoče zaključiti, da ne vidi razloga za tožnikovo pridržanje, ter tožnikovo zadržanje, pretehtajo okoliščine, iz katerih je bil ukrep izrečen ter da znatna nevarnost, da bi tožnik pobegnil in na ta način onemogočil izvedbo postopka predaje v skladu z Uredbo (EU) št. 604/2013, ne obstoji.
davčna izvršba - sklep o izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova
V postopku davčne izvršbe sodišče presoja le, ali so bili za uvedbo izvršbe izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZDavP-2, ter ali ima sklep o izvršbi sestavine določene v 151. členu navedenega zakona.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 13, 13/1. ZUS-1 člen 32, 32/2.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev - varna izvorna država - načelo nevračanja - Republika Hrvaška - začasna odredba
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da za Republiko Hrvaško, ki je sprejela odgovornost za obravnavo tožnikove prošnje, ni podana utemeljena domneva, da obstajajo sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v smislu 4. člena Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in da je zato za obravnavo tožnikove prošnje odgovorna Republika Hrvaška.
Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožnik vstopil v Slovenijo iz Republike Hrvaške dne 20. 2. 2016 z vlakom, kar se sklada z njegovo izjavo ob podaji prošnje za mednarodno zaščito. Tožnik je torej nedvomno prečkal mejo Republike Hrvaške v februarju 2016. Zato v času poslane zahteve za sprejem Republiki Hrvaški, dne 21. 3. 2016, 12 mesečni rok od njegove nezakonitega vstopa v Republiko Hrvaško še ni potekel.
Sodišče zavrača kot utemeljene tožbene navedbe, da je tožnik zakonito prešel hrvaško mejo, ker je bil ob vstopu pospremljen s strani srbskih državnih organov in nato predan hrvaškim državnim organom, vse pod kontrolo na točno določenem mestu. Splošno znano dejstvo je, da je bil migracijski vlak na „migracijski balkanski poti“ vzpostavljen zaradi obvladovanja migracijske krize, zlasti zaradi ureditve namestitvenih razmer in zagotovitve osnovne oskrbe migrantov. Drži, da so določeni tujci tekom migracijskega toka vstopili v države zakonito, vendar ne v obravnavanem primeru.
Če bi bil izpodbijani sklep izvršen še pred pravnomočno odločitvijo v zadevi, bi to pomenilo, da vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja ne bi bila več mogoča, ker se tožnikova zadeva ne bi mogla reševati v Republiki Sloveniji, ker se tu ne bi več nahajal. Vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja tako ne bi bila več mogoča, četudi bi v upravnem sporu uspel.
Zoper tožnika je obstajal veljavni izvršilni naslov, tožnik pa pred vložitvijo predloga za začetek postopka izvršbe svoje obveznosti ni poravnal. Zato predlagatelju izvršbe ni mogoče očitati, da je s svojim ravnanjem povzročil nastale stroške postopka. Prav tako dejstvo, da je bil kasneje postopek izvršbe ustavljen zaradi umika predlagatelja, ker izvršba ni bila uspešna, ne pomeni, da je predlagatelj neupravičeno predlagal izvršbo. Uvedba izvršbe namreč ni odvisna od dejanskih možnosti za poplačilo obveznosti.
V ZUP je predvidena možnost oprostitve stroškov postopka (člen 122). Na podlagi navedene določbe lahko organ, ki vodi postopek, oprosti stranko plačila vseh stroškov ali dela stroškov, če spozna, da jih ta ne more plačati brez škode za nujno preživljanje same sebe in svoje družine.
davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - dopustni ugovoi
Ugovore, ki se nanašajo na sam izvršilni naslov, bi morala tožeča stranka uveljavljati v postopku izdaje plačilnega naloga, ki predstavlja izvršilni naslov v obravnavanem primeru.
Po presoji sodišča mora biti v vsakem primeru, brez izjem, ocena sodniške službe podana za vsak posamezni kriterij iz 1. odstavka 29. člena ZSS, prav tako pa tudi kot celota in sicer tako, da mora predstavljati celovito oceno. Po presoji sodišča iz obrazložitve ocen PSVS niti PSVSRS ni razvidna presoja glede zakonskih kriterijev iz 7., 8. in 9. točke 1. odstavka 29. člena ZSS, česar pa tožena stranka ni ugotovila, ampak je v izpodbijani odločbi (vsaj) preuranjeno zaključila, da se je „PSVS v oceni opredelil prav do vseh kriterijev“. Zato so v povezavi s kriteriji iz 1. do 9. točke 1. odstavka 29. člena ZSS pristojni organi nepravilno uporabili materialno pravo in je ostalo posledično nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Po presoji sodišča ni dopustno, da bi bila ocena iz 1. točke prvega odstavka 32. člena ZSS izdelana samo na podlagi negativne ugotovitve o posameznem izmed kriterijev iz 1. odstavka 29. člena ZSS, ne da bi to pristojni organi upoštevali v korelaciji s preostalimi zakonskimi kriteriji. Poleg same vsebine določbe 1. odstavka 29. člena ZSS takšna razlaga ocene sodniške službe izhaja tudi iz narave ocenjevanja sodniškega dela. Zato mora biti ocena sodniške službe celovita in mora skladno z 2. odstavkom 29. člena ZSS vsebovati obrazložitev glede izpolnjevanja vseh kriterijev iz prvega odstavka 29. člena ZSS.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je bilo z odločbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, ki jo je želel tožnik izpodbijati, materialno pravo pravilno ugotovljeno in da v postopku izdaje akta ni bilo kršitev pravil postopka in je tožena stranka pravilno ocenila, da le-ta temelji na pravilni pravni podlagi in da na podlagi podatkov, ki so navedeni v njeni obrazložitvi, postopek s tožbo v upravnem sporu nima verjetnega izgleda za uspeh.
pritožba - rok za vložitev pritožbe - zamuda roka - vrnitev v prejšnje stanje
Vzrok za zamudo roka za vložitev pritožbe pri samem odločanju o zakonitosti sklepa o zavrženju pritožbe ni relevanten. Kot je pravilno pojasnila že tožena stranka, bi lahko tožeča stranka navedene okoliščine uveljavljala v okviru zahteve za vrnitev v prejšnje stanje, ki pa bi jo morala vložiti hkrati s pritožbo zoper odločbo o odmeri dohodnine. Ker tega ni storila, sedaj v tožbi teh okoliščin ne more več uspešno uveljavljati.
Tožnica v izvršilnem postopku stroškov izvedenke ni priglasila. S svojim ravnanjem je tako preprečila nastop subrogacije v korist države. To pa pomeni, da je s tem sama postala zavezanka za vračilo stroškov brezplačne pravne pomoči, in sicer do celotne višine izplačanih sredstev.
ZZ člen 3, 3/1, 3/3, 4, 4/1, 4/2, 47, 47/2, 47/3. ZZDej člen 25, 76. Pravilnik o upravnem nadzoru v zdravstvu člen 2, 5, 7, 7/1, 10. ZPacP člen 5, 44, 46, 47, 48. ZUP člen 6, 9, 146, 214.
javni zavod - nadzor nad delovanjem bolnišnic - odprava nepravilnosti pri poslovanju - upravni nadzor - pacientove pravice - varstvo osebnih podatkov - načelo zaslišanja stranke - načelo zakonitosti
Varstvo osebnih podatkov in ureditev področja vlaganja zahtev za prvo obravnavo (tudi) spadata med področji nadzora toženke v obravnavanem primeru, saj med pacientove pravice po ZPacP (katerega izvajanje nedvomno nadzoruje toženka) sodita (med drugim) pravica do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov ter pravica do obravnave kršitve pacientovih pravic (5. člen ZPacP). Pri tem tudi ni pomembno, da ti dve področji nista bili izrecno navedeni v nadaljevanju druge alineje v izreku sklepa o začetku upravnega nadzora, kjer je bilo v okviru predvidenega obsega nadzora navedeno področje spoštovanja pacientovih pravic, saj tudi ti pravici sodita med pacientove pravice po zakonu.
Poročilo o ugotovitvah opravljenega nadzora ni bilo posredovano tožniku pred izdajo odločbe, temveč mu je bilo posredovano skupaj z izpodbijano odločbo. Tožnik se torej nedvomno ni imel možnosti izjaviti o vseh ugotovitvah komisije, vključno s predlaganimi (in nato v odločbi izrečenimi) ukrepi. Odločba je torej obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka.
Za izrek vsakega posameznega ukrepa mora biti podana podlaga iz zakona oziroma podzakonskega predpisa. Sklicevanje na dokument, ki ni predpis, ne zadosti načelu zakonitosti.
ZDoh-2 člen 45, 113, 113/5. ZDavP-2 člen 267, 267/6.
dohodnina - posebna davčna olajšava - olajšava za čezmejne delovne migrante - stroški za delo v tujini - rok za uveljavitev olajšave in stroškov - prekluzivni rok
Tožnik je uveljavljal stroške za delo v tujini in posebno osebno olajšavo za čezmejne delovne migrante šele v samoprijavi, kar pa je po preteku roka za predložitev napovedi. Ker je to storil prepozno, je zamudil rok, ki je materialni, prekluzivni in ga ni mogoče podaljševati. Zamuda tega roka ima za posledico izgubo pravice. Pravica do davčnih ugodnosti preneha s potekom roka za vložitev davčne napovedi za odmero dohodnine.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - javna dražba
Izvršilno sodišče je v skladu s sedmim odstavkom 189. člena ZIZ in 25. členom ZKZ najugodnejšega ponudnika pravilno napotilo, da pridobi odločbo o odobritvi pravnega posla.
ZUJIK člen 114, 114/1, 114/1-4, 117, 117/5. ZJAKRS člen 10, 10/1. Tarifa za izvajanje storitev Javne agencije za knjigo RS člen 4, 4/2.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - plačilo tarife za izvajanje storitev Javne agencije za knjigo RS - pogoj za sodelovanje na javnem razpisu
Iz določb Javnega razpisa je zaključiti, da je kot splošni pogoj za sodelovanje na predmetnem javnem razpisu določen plačan znesek tarife ob prijavi na razpis, v primeru neizpolnitve tega splošnega pogoja pa nastopi posledica, tj. izločitev oseb iz nadaljnje obravnave s sklepom o zavrženju. Pravočasnega plačila tarife po predmetnem javnem razpisu ni mogoče enačiti s plačilom takse v postopkih, ko gre le za procesno predpostavko za odločanje o vlogi stranke.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - obdobje treh mesecev pred vložitvijo prošnje
Po določbi prvega odstavka 20. člena ZSVarPre se pri ugotavljanju lastnega dohodka za samsko osebo upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Po presoji sodišča je tožena stranka svojo odločitev nepravilno oprla na določbo 41. člena ZBPP in posledično upoštevala nepravilno koledarsko obdobje za odločitev o izpolnjevanju finančnega pogoja za dodelitev BPP.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - dokazovanje - dokazno breme
Po določbah petega odstavka 68. člena ZDavP-2 se v primeru, če davčni organ ugotovi, da davčni zavezanec – fizična oseba razpolaga s sredstvi za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki precej presegajo dohodke, ki jih je zavezanec napovedal, ali če je davčni organ na drugačen način seznanjen s podatki o sredstvih, s katerimi razpolaga davčni zavezanec – fizična oseba, oziroma s trošenjem fizične osebe ali s podatki o pridobljenem premoženju davčnega zavezanca – fizične osebe, se davek odmeri od razlike med vrednostjo premoženja, sredstev oziroma porabo sredstev in dohodki, ki so bili obdavčeni, oziroma dohodki, od katerih se davki ne plačajo.
telekomunikacije - načelo nevtralnosti interneta - omejevanje internetnega prometa - zaščita konkurence v korist uporabnikov - regulativno načelo - cenovna diferenciacija - ničelno tarifiranje - zero rating
Ni podlage za razlago tretjega odstavka 203. člena ZEKom-1 v pomenu, da prepoveduje tudi ekonomsko omejevanje internetnega prometa, v smislu različnega obračunavanja.
Toženka (v izpodbijani odločbi ugotovljenega) tožnikovega različnega cenovnega obračunavanja internetnega prometa neposredno ne identificira (več) z zakonskim dejanskim stanom (pač pa zgolj še posredno, namreč da gre pri tem za obravnavanje internetnega prometa pod neenakimi pogoji ter za količinsko omejevanje oziroma neomejevanje internetnega prometa). Implicitno pripisovanje drugačnega pomena relevantnim določbam ZEKom-1 šele v sodnem postopku (preko drugačnega vrednotenja tožnikovega ravnanja pri ponujanju aplikacije) pa za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe ne more biti pravno relevantno.
Ni podlage za razlago določb tretjega in petega odstavka 203. člena ZEKom-1 v pomenu, da prepovedujeta kakršnokoli razlikovanje med storitvami dostopa do interneta glede na uporabo storitve ali aplikacije tudi z ekonomsko komercialnega vidika, npr. tudi različno cenovno ovrednotenje, in v pomenu, kot ju je uporabila toženka v postopku za izdajo izpodbijane določbe.