odločanje organa druge stopnje o pritožbi - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - začasni sklep za zavarovanje izpolnitve obveznosti - predloga stranke - pravna kvalifikacija predloga
Določba drugega odstavka 272. člena ZUP ni mogla predstavljati pravne podlage za odločanje o predlogu tožnikov, da organ pravnim naslednikom upravičenke kot lastnikom začasno, do pravnomočne odločitve v obnovljenem postopku, prepove razpolaganje z denacionaliziranimi nepremičninami. Vendar pa bi drugostopenjski organ moral presoditi, da gre pri predlogu tožnikov po vsebini za predlog za izdajo sklepa za zavarovanje izpolnitve obveznosti po 304. členu ZUP, čeprav ga tožnika pravno nista kvalificirala.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - solastnina - možnost razpolaganja s premoženjem
Solastniškega deleža ni mogoče izključiti iz premoženja, ki se upošteva pri presoji izpolnjevanja finančnega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
V predmetnem postopku je pravilno ugotovljeno, da je upravni organ o isti zadevi že odločil. Prav tako se pravna podlaga v zadevi ni spremenila, saj gre za davčno izvršbo v obeh primerih. Iz tožbenih trditev pa tudi ne izhaja, da bi tožnik navajal, da se je dejansko stanje v zadevi spremenilo.
ZZ člen 3, 3/1, 3/3, 4, 4/1, 4/2, 47, 47/2, 47/3. ZZDej člen 25, 76. Pravilnik o upravnem nadzoru v zdravstvu člen 2, 5, 7, 7/1, 10. ZPacP člen 5, 44, 46, 47, 48. ZUP člen 6, 9, 146, 214.
javni zavod - nadzor nad delovanjem bolnišnic - odprava nepravilnosti pri poslovanju - upravni nadzor - pacientove pravice - varstvo osebnih podatkov - načelo zaslišanja stranke - načelo zakonitosti
Varstvo osebnih podatkov in ureditev področja vlaganja zahtev za prvo obravnavo (tudi) spadata med področji nadzora toženke v obravnavanem primeru, saj med pacientove pravice po ZPacP (katerega izvajanje nedvomno nadzoruje toženka) sodita (med drugim) pravica do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov ter pravica do obravnave kršitve pacientovih pravic (5. člen ZPacP). Pri tem tudi ni pomembno, da ti dve področji nista bili izrecno navedeni v nadaljevanju druge alineje v izreku sklepa o začetku upravnega nadzora, kjer je bilo v okviru predvidenega obsega nadzora navedeno področje spoštovanja pacientovih pravic, saj tudi ti pravici sodita med pacientove pravice po zakonu.
Poročilo o ugotovitvah opravljenega nadzora ni bilo posredovano tožniku pred izdajo odločbe, temveč mu je bilo posredovano skupaj z izpodbijano odločbo. Tožnik se torej nedvomno ni imel možnosti izjaviti o vseh ugotovitvah komisije, vključno s predlaganimi (in nato v odločbi izrečenimi) ukrepi. Odločba je torej obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka.
Za izrek vsakega posameznega ukrepa mora biti podana podlaga iz zakona oziroma podzakonskega predpisa. Sklicevanje na dokument, ki ni predpis, ne zadosti načelu zakonitosti.
ZDoh-2 člen 45, 113, 113/5. ZDavP-2 člen 267, 267/6.
dohodnina - posebna davčna olajšava - olajšava za čezmejne delovne migrante - stroški za delo v tujini - rok za uveljavitev olajšave in stroškov - prekluzivni rok
Tožnik je uveljavljal stroške za delo v tujini in posebno osebno olajšavo za čezmejne delovne migrante šele v samoprijavi, kar pa je po preteku roka za predložitev napovedi. Ker je to storil prepozno, je zamudil rok, ki je materialni, prekluzivni in ga ni mogoče podaljševati. Zamuda tega roka ima za posledico izgubo pravice. Pravica do davčnih ugodnosti preneha s potekom roka za vložitev davčne napovedi za odmero dohodnine.
telekomunikacije - načelo nevtralnosti interneta - omejevanje internetnega prometa - zaščita konkurence v korist uporabnikov - regulativno načelo - cenovna diferenciacija - ničelno tarifiranje - zero rating
Ni podlage za razlago tretjega odstavka 203. člena ZEKom-1 v pomenu, da prepoveduje tudi ekonomsko omejevanje internetnega prometa, v smislu različnega obračunavanja.
Toženka (v izpodbijani odločbi ugotovljenega) tožnikovega različnega cenovnega obračunavanja internetnega prometa neposredno ne identificira (več) z zakonskim dejanskim stanom (pač pa zgolj še posredno, namreč da gre pri tem za obravnavanje internetnega prometa pod neenakimi pogoji ter za količinsko omejevanje oziroma neomejevanje internetnega prometa). Implicitno pripisovanje drugačnega pomena relevantnim določbam ZEKom-1 šele v sodnem postopku (preko drugačnega vrednotenja tožnikovega ravnanja pri ponujanju aplikacije) pa za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe ne more biti pravno relevantno.
Ni podlage za razlago določb tretjega in petega odstavka 203. člena ZEKom-1 v pomenu, da prepovedujeta kakršnokoli razlikovanje med storitvami dostopa do interneta glede na uporabo storitve ali aplikacije tudi z ekonomsko komercialnega vidika, npr. tudi različno cenovno ovrednotenje, in v pomenu, kot ju je uporabila toženka v postopku za izdajo izpodbijane določbe.
dohodnina - odmera dohodnine - ocena davčne osnove - obnova postopka odmere dohodnine - predlog za obnovo postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in novi dokazi
Kot utemeljeno poudari tožnik, gre pri preizkusu za presojo kvalificiranosti (verjetno izkazanega) razloga za obnovo postopka in s tem za presojo, ali bi v predlogu navedena okoliščina, če bi obstajala in bila znana ter uporabljena v prejšnjem postopku, sploh lahko pripeljala do drugačne, v obravnavanem primeru odmerne odločbe. Kvalificiranost obnovitvenega razloga se ugotavlja glede na dejansko podlago, na kateri temelji odločba, na katero se nanaša predlog za obnovo postopka. Kolikor dejanska podlaga odločbe, brez izvedbe ugotovitvenega postopka preizkusa ne omogoča, nova dejstva in dokazi pa so glede na določbe materialnega zakona pravno relevantni, obnove postopka ni dopustno zavrniti.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - dokazovanje - dokazno breme
Po določbah petega odstavka 68. člena ZDavP-2 se v primeru, če davčni organ ugotovi, da davčni zavezanec – fizična oseba razpolaga s sredstvi za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki precej presegajo dohodke, ki jih je zavezanec napovedal, ali če je davčni organ na drugačen način seznanjen s podatki o sredstvih, s katerimi razpolaga davčni zavezanec – fizična oseba, oziroma s trošenjem fizične osebe ali s podatki o pridobljenem premoženju davčnega zavezanca – fizične osebe, se davek odmeri od razlike med vrednostjo premoženja, sredstev oziroma porabo sredstev in dohodki, ki so bili obdavčeni, oziroma dohodki, od katerih se davki ne plačajo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - obdobje treh mesecev pred vložitvijo prošnje
Po določbi prvega odstavka 20. člena ZSVarPre se pri ugotavljanju lastnega dohodka za samsko osebo upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Po presoji sodišča je tožena stranka svojo odločitev nepravilno oprla na določbo 41. člena ZBPP in posledično upoštevala nepravilno koledarsko obdobje za odločitev o izpolnjevanju finančnega pogoja za dodelitev BPP.
odmera nagrade in stroškov odvetniku - kilometrina - potrebni stroški postopka - izrek odločbe - račun
Izrek izpodbijane odločbe, s katerim je tožena stranka odvetniku priznala stroške zastopanja v višini 545,38 EUR, ni skladen z 213. členom ZUP, ker ni oblikovan tako, da bi jasno vseboval tudi zavrnilni del.
Toženka je odločitev o dodelitvi odvetnika v zadevi Pd 123/2015 sprejela ob znanih podatkih o sedežu odvetniške pisarne in krajevne pristojnosti sodišča in odvetnikovega zastopanja ni omejila samo na določna opravila. Ob upoštevanju tega podatka, da je torej odločila o dodelitvi BPP toženka, je po mnenju sodišča treba šteti, da je organ za BPP v tovrstnih primerih naročnik storitve, ki mu mora dodeljeni odvetnik na podlagi 16. člena OT (stranki oziroma naročniku) izstaviti specificiran račun za opravljeno odvetniško storitev, posebnost tega mandatnega razmerja pa bo vplivala tudi na odločitev o priglašenih stroških.
ZP-1 je del prava o prekrških in zato poleg kazenskega prava del kaznovalnega prava pravnega sistema Republike Slovenije v širšem pomenu. Določbe ZDavP-2 o odpisu, delnem odpisu, odlogu in obročnem odplačevanju davka v primerih ogroženosti preživljanja, v primeru izrečenih glob in stroškov postopka za prekrške, se v tem postopku ne uporabljajo. Ker se globa za prekrške (kakor tudi stroški postopka-povprečnina) izreče v prekrškovnem postopku na podlagi določb ZP-1, ki vsebuje tudi določbe o načinu plačila in o prisilni izterjavi, je tudi morebiten odlog plačila mogoče uveljaviti le v prekrškovnem postopku.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - javna dražba
Izvršilno sodišče je v skladu s sedmim odstavkom 189. člena ZIZ in 25. členom ZKZ najugodnejšega ponudnika pravilno napotilo, da pridobi odločbo o odobritvi pravnega posla.
Na podlagi 1. točke prvega odstavka 46. člena ZDDV-1 v zvezi s prvim odstavkom 79. člena PZDDV-1 bi moral tožnik za uspešno uveljavljanje oprostitve plačila DDV z računom in prevozno listino dokazati, da je bilo sporno blago dejansko odposlano ali odpeljano iz Republike Slovenije v drugo državo članico.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev - načelo nevračanja - varna država - Latvija
Tožnikovih navedb o tem, da se je v Latviji slabo počutil in da ni bil zaželen, ni mogoče šteti za uveljavljanje resnih sistemskih pomanjkljivosti azilnega sistema določene države.
Tožnik s predloženimi informacijami ne more utemeljiti obstoja pogojev po drugem pododstavku drugega odstavka 3. člena Uredbe Dublin III, saj so sistemske pomanjkljivosti predvsem objektivno dejstvo, ugotovljivo z dokumenti ustreznih inštitucij oziroma pristojnih organov. Tožnik pa ne zatrjuje, da bi katerikoli evropski organ, na primer Evropsko sodišče za človekove pravice ali UNHCR, obravnaval azilni sistem v Latviji kot kritičen.
Tožnik je v upravnem postopku svoj strah zaradi istospolne usmerjenosti omenjal le v povezavi z vrnitvijo v izvorno državo Gano in ne v zvezi z Latvijo. Tožena stranka je Latvijo upravičeno štela za varno državo, saj je podpisnica EKČP in se zato domneva, da spoštuje človekove pravice in temeljne svoboščine, ki so z navedeno konvencijo zagotovljene. Ker tožnik ni navedel, da bi imel zaradi svoje istospolne usmerjenosti v Latviji kakšne težave ali da bi pri njem obstajal strah, da bo imel s tem težave, če bo vrnjen v Latvijo, se tožena stranka do tega dejstva v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni bila dolžna opredeliti.
Tožena stranka glede na to, da po Uredbi Dublin III velja domneva, da se vse države članice EU štejejo za varne države, ni bila dolžna ugotavljati dejanskega stanja v tej luči in se v izpodbijanem sklepu do tega vprašanja opredeljevati. Zgolj pavšalne tožbene navedbe tožnika o nevarnosti nespoštovanja načela nevračanja s strani Latvije pa za ovrženje domneve o tem, da ta država za tožnika ni varna, ne zadoščajo.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva 3, 3/2, 13, 13/1, 21, 21/1, 22, 22/1, 22/5. ZUS-1 člen 32, 32/2, 52.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - nezakonito prečkanje meje - merila za določitev odgovorne države članice - sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev - načelo nevračanja - Republika Hrvaška - začasna odredba - tožbena novota
Zmotne so tožbene navedbe, da je tožnik zakonito prešel mejo zato, ker je bil ob vstopu pospremljen s strani srbskih državnih organov in predan v nadzorstvo hrvaškim državnim organom, vse pod kontrolo na točno določenem mestu. Pripomniti je potrebno, da je za zakonit vstop državljana tretje države v državo članico Evropske unije v večini primerov poleg veljavnega potnega lista potrebno izpolniti tudi druge pogoje, ki jih določi vsaka država članica, kot najbolj pogost primer sodišče izpostavlja pridobitev vizuma. Sodelovanje pristojnih organov države ob vstopu v to državo oziroma v obravnavanem primeru zatrjevano spremstvo srbskih državnih organov in nadaljnja predaja hrvaškim državnim organom, vse pod kontrolo na točno določenem mestu, ki je odrejen za prehod državne meje, ne predstavlja okoliščine, ki kaže na zakonitost vstopa v državo.
Tožnik nosi primarno trditveno in dokazno breme glede dokazovanja, da bi bil s predajo Republiki Hrvaški podvržen nehumanemu ali poniževalnemu ravnanju oziroma kršitvi človekovih pravic.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 13, 13/1.
mednarodna zaščita - nezakonito prečkanje državne meje - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba
Prvi odstavek 13. člena Dublinske uredbe III ureja, da odgovornost države članice, v katero je prosilec za mednarodno zaščito nezakonito vstopil preneha, če preteče 12 mesecev po datumu nezakonitega prehoda meje. Sodišče na podlagi podatkov upravnega spisa ugotavlja, da je tožnik nedvomno prečkal mejo Republike Hrvaške v februarju 2016, v času poslane zahteve za sprejem Republiki Hrvaški z dne 19. 3. 2016, pa še ni potekel 12 mesečni rok od nezakonitega vstopa v Republiko Hrvaško.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 12, 12/4, 12/4-1, 12/4-2.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev - načelo nevračanja - varna država - Latvija
Tožnik na osebnem razgovoru oziroma tekom upravnega postopka dejstev v zvezi s stanjem latvijskega azilnega sistema ni omenil. Šele v tožbi se sklicuje na poročilo Amnesty International za leto 2015/2016, vendar po oceni sodišča s predloženimi informacijami ne more utemeljiti obstoja pogojev po drugem pododstavku drugega odstavka 3. člena Uredbe Dublin III, saj so sistemske pomanjkljivosti predvsem objektivno dejstvo, ugotovljivo z dokumenti ustreznih inštitucij oziroma pristojnih organov. Tožnik pa ne zatrjuje, da bi katerikoli evropski organ, na primer Evropsko sodišče za človekove pravice ali UNHCR, obravnaval azilni sistem v Latviji kot kritičen.
Tožena stranka glede na to, da po Uredbi Dublin III velja domneva, da se vse države članice EU štejejo za varne države, ni bila dolžna ugotavljati dejanskega stanja v povezavi s spoštovanjem načela nevračanja in se v izpodbijanem sklepu do tega vprašanja opredeljevati, zgolj pavšalne tožbene navedbe tožnika o nevarnosti nespoštovanja načela nevračanja s strani Latvije pa za ovrženje domneve o tem, da je ta država za tožnika varna, ne zadoščajo.
vpis v letnik - prenehanje izvajanja nekdanjega univerzitetnega programa - odločitev o priznanju izpitov - izrek odločbe
Izrek izpodbijane prvostopne odločbe ne zadosti procesnemu standardu jasnosti in določnosti vsebine izreka po ZUP. Prvostopenjski organ bo moral v ponovljenem postopku razčistiti, kakšen zahtevek je tožnica sploh vložila in nato o zahtevku oziroma zahtevkih odločiti.
Da se skladno z zakonsko ureditvijo o odložitvi davčne izvršbe odloča po uradni dolžnosti, ni spora. A contrario torej tudi ne more biti spora, da se o odložitvi izvršbe na predlog stranke ne odloča. Čim pa je tako, je odločitev v zadevi utemeljena v določbi 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, po kateri se vloga stranke zavrže, če jo vloži oseba, ki ne more biti stranka, torej oseba, ki za njeno vložitev ni legitimirana. Davčni organ po prejemu pritožbe zoper odmerno odločbo uradoma presodi, ali bi bilo po njegovi oceni glede na možnost uspeha s pritožbo, smiselno odložiti davčno izvršbo. Če oceni, da je treba izvršbo odložiti, o tem odloči s sklepom, v nasprotnem primeru pa mu posebnega sklepa o tem, da izvršba ne bo odložena, ni treba izdati.