ZPP člen 86, 86/1, 116, 86, 86/1, 116. OZ člen 6, 6/2, 6, 6/2.
vrnitev v prejšnje stanje - upravičen razlog - skrbnost pri opravljanju poklicne dejavnosti
Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča, če zamuda ni bila zakrivljena. Zamudo je zakrivil pooblaščenec drugo in tretjetožene stranke, ker ni ravnal tako, kot bi se od njega kot odvetnika pričakovalo.
Smisel določbe 815 čl. ZOR je v tem, da bi bile zlorabe čimbolj otežkočene in posrednik ne bi nedopustno prišel do predmetov, ki gredo naročitelju. Ta določba je torej pomembna za razmerje med toženima strankama, ni pa odločilna za njuno razmerje napram tožnici.
Ena izmed pokazateljev volje prodajalca je tudi nesorazmerno nizka kupnina. Odgovor na vprašanje, ali je bila dogovorjena kupnina ustrezna, bi sodišču služil kot eden izmed pokazateljev, ali je bila volja predlagateljice glede odsvojitve nepremičnin svobodna ali ne.
ZIZ člen 226, 226. ZPP člen 5, 5/1, 339, 339/2-1, 5, 5/1, 339, 339/2-1.
dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik - kontradiktornost postopka - možnost stranke, da se izjavi
Sodišče prve stopnje je z nezakonitim postopanjem dolžnici odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem. Sodišče je namreč štelo, da so resnične upnikove navedbe, da dolžnica še vedno dopušča oz. ni preprečila vstopanja in gibanja psov v hiši, ne da bi dolžnici dalo možnost, da se o tem izjavi, vlog s temi navedbami upnika dolžnici ni posredovalo.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - priposestvovalna doba - posest - dobra vera
Posest je dobroverna, če posestnik ne ve ali ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova. Nedobroveren je lahko tudi tisti posestnik, ki se iz malomarnosti ne prepriča o pravem stanju, čeprav obstajajo resni razlogi za dvom o pravilnosti njegove predstave.
Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 88. čl. res določa, da lahko upnik izvršitelju v roku enega leta od dneva prvega rubeža neomejenokrat predlaga, da opravi ponovni rubež in če ga v navedenem roku ne predlaga, sodišče ustavi izvršbo, v obravnavanem primeru pa je upnik z vlogo z dne 26.11.2003 (podano znotraj prej citiranega enoletnega roka) to predlagal sodišču, ne pa izvršitelju. Ker pa je izvršitelj organ, ki po odločbi sodišča opravlja neposredna dejanja izvršbe (1. odst. 7. čl. ZIZ), ni mogoče zaključiti, da upnik ni predlagal ponovne izvršbe zgolj zato, ker je predlog podal sodišču, namesto izvršitelju.
izločitvena pravica v stečajnem postopku - prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku - poprava prijave izločitvene pravice - predhodni preizkus prijavljene terjatve - predhodni preizkus prijavljene izločitvene pravice - odločanje v mejah postavljenega zahtevka - vmesni ugotovitveni sklep
Na podlagi prijave izločitvene pravice in po stečajnemu upravitelju podane izjave, da priznava prijavljeno izločitveno pravico, je sodišče prve stopnje izdalo tudi sklep, kakršnega je upnica v prijavi izločitvene pravice zahtevala, in je stečajni upravitelj prijavljeno pravico tudi priznal. Čim je tako, da je sodišče na podlagi prijave izločitvene pravice in izjave stečajnega upravitelja izdalo odločbo, ki je postala pravnomočna, ni zakonske podlage za to, da se prijava izločitvene pravice (upnikova vloga) vrača v popravo.
Dolžnik prereka nastanek pravnega razmerja, iz katerega izvira izstavljena verodostojna listina. Zatrjuje torej negativno dejstvo, ki ga sam ni dolžan dokazovati. Dokaz, da je pravno razmerje nastalo, bremeni upnika samega.
Res je, da je odvetniška pisarna dne 12.10.2005 obvestila sodišče, da je tožeča stranka preklicala pooblastilo, vendar se mora po 2. odst. 99. čl. ZPP preklic oz. odpoved pooblastila naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, bodisi pisno ali ustno na zapisnik. To pa pomeni, da tak preklic za sodišče učinkuje šele, ko je sodišče o preklicu obveščeno.
zamudna sodba - odgovor na tožbo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo v nasprotju z določbami ZPP-ja, s čimer je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odst. 339. člena ZPP.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - računanje dobe
Tako po določbah ZTLR kot ODZ sta predpostavki pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem dobra vera in dvajsetletna posest. Po obeh predpisih se v priposestvovalno dobo všteva čas, ko so predniki sedanjega posestnika imeli stvar v posesti kot dobroverni posestniki (drugi odstavek 30. člena ZTLR). Vendar to ne pomeni, da mora biti slednji posestnik dedič prejšnjega posestnika. Gre za posestno nasledstvo, ki ima lahko temelj bodisi v univerzalnem, bodisi v singularnem nasledstvu. Z drugimi besedami, v priposestvovalno dobo se všteje čas, ko so posestniki predniki sedanjega dobrovernega posestnika imeli stvar v posesti kot dobroverni posestniki.
Tožeča stranka opira svoj tožbeni zahtevek na določilo pogodbe, ki se v primeru prenehanja pogodbenega razmerja ne uporablja. Ker med strankama pa ni sporno, da je pogodba z odpovedjo tožene stranke prenehala veljati, tožbeni zahtevek tožeče stranke ni utemeljen.