Zahteva za povrnitev pravdnih stroškov je utemeljena prav na pripoznavi tožbenega zahtevka in zato taka zahteva ne pomeni, da pripoznanje tožbenega zahtevka ni jasno in brezpogojno.
Določbo 3. odst. 3. člena ZDSS-1, ki določa, da o pritožbah zoper odločbe Višjega delovnega in socialnega sodišča odloča Vrhovno sodišče RS, je mogoče uporabljati izključno v povezavi z določbami o pritožbi iz 2. odst. 30. člena ZDSS-1 in o pritožbi iz 3. odst. 32. člena ZDSS-1, torej glede na z ZDSS-1 na novo uvedenima procesnima institutoma popolne pritožbene obravnave ter dopuščene revizije. V kolikor pa se stranka pritoži zoper drugostopenjski sklep sodišča, ki je pravnomočno odločilo o zadevi, pa to redno pravno sredstvo ni dopustno in ga v skladu z 343. členom ZPP zavrže predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka. Ker se tožnik pritožuje prav zoper sklep pritožbenega sodišča, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, je sodišče prve stopnje pravilno in zakonito zavrglo takšno pritožbo, saj ni šlo za primer iz 2. odst. 30. člena oz. iz 3. odst. 32. člena ZDSS-1.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda - zavrženje predloga
Če bi se izkazalo, da je bila pošiljka na pošti dejansko oddana še pred iztekom pritožbenega roka, in je bilo le zaradi poštne elektronske tehnologije potrdilo o oddaji izstavljeno potem, ko se je zadnji dan roka s potekom 24. ure že iztekel, bi to lahko bil upravičen razlog za zamudo, saj bi bil izven vlagateljeve sfere.
Samo zato, ker je bila pošiljka oddana zadnji dan pritožbenega roka, vlagatelju namreč ni mogoče očitati nestrokovnega ali zakrivljenega ravnanja, niti posledično predloga za vrnitev v prejšnje stanja brez naroka kot očitno neutemeljenega zavreči, ne da bi bili na naroku izvedeni in ocenjeni predloženi dokazi o zatrjevanem upravičenem razlogu za zamudo.
status stranke v zapuščinskem postopku - uveljavitev pravice do zapuščine - oseba, ki ni sodelovala v zapuščinskem postopku
Pritožnik ni dedič po pokojni M.H. (ne zakoniti ne oporočni) in kot tak tudi ni stranka v navedenem zapuščinskem postopku. Če po pravnomočnosti sklepa o dedovanju oseba, ki ni sodelovala v zapuščinskem postopku, uveljavlja kakšno pravico do zapuščine kot dedič, zapuščinsko sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč napoti to osebo, da lahko uveljavlja svojo pravico v pravdi.
Moker parket v telovadnici, kjer je koncentracija igralcev usmerjena v igro, gibanje igralcev pa je običajno tek v športnih copatih, ki na mokrem še posebej drsijo, je nevarna stvar.
KZ člen 16, 17, 16, 17. OZ člen 186, 186/1, 186, 186/1.
prištevnost - naklep - solidarna odgovornost
Nima prav pritožnik, da pravilo o solidarni odgovornosti velja samo v primeru, če sodišče ugotovi, da je škodo povzročilo več oseb skupaj in če ni mogoče določiti njihovega deleža pri povzročeni škodi. Kakor hitro sodišče ugotovi, da je škodo povzročilo več oseb skupaj, je odgovornost za škodo podana po 1. odst. 186. člena Obligacijskega zakonika in sodišče ni dolžno več ugotavljati, v kakšnem deležu je posamezni udeleženec k njenemu nastanku prispeval. Ker je sodišče prve stopnje z gotovostjo ugotovilo tudi obstoj splošnih predpostavk odškodninske odgovornosti (protipravnost, vzročna zveza in škoda) in to, da sta h pretrpljenemu strahu oškodovanca prispevala oba obtoženca, je tedaj na mestu zaključek, da obtoženca solidarno odgovarjata za celoten, po višini prisojeni obseg škode iz naslova pretrpljenega strahu.
Temeljna predpostavka za prisojo preživnine zakoncev je njegova nepreskrbljenost. (Ne) preskrbljenost zakonca pa je pravni standard, ki zahteva ocenjevanje okoliščin in tehtanje razmer v vsakem posameznem konkretnem primeru posebej.
delitev nepremičnin - solastniki kot nujni sosporniki - delitev premoženja
Z izvedeno delitvijo je v pretežnem delu sledilo upravičenim interesom solastnikov, da so pridobili v naravi tisti del, za katerega je vsak od njih izkazal upravičen interes. Fizične delitve parc. št. 820/2 ni opravilo, vendar je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa prepričljivo pojasnilo, da se je zaradi načela racionalnosti in ekonomičnosti izognilo delitvi parcel in s tem še večji drobitvi v nove enote.
ZPP člen 350, 350/2, 366. OZ člen 766. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 44, 45, 45/1, 45/1-2, 46, 46/1, 46/1-2, 47, 47/1-1, 47/1-2.
izvedensko delo - nagrada za delo
Pritožnica nadalje pravilno izpostavlja, da spada izdelano izvedensko delo (izvid in mnenje) med manj zahtevna dela, za katera je v skladu s 1. točko prvega odstavka 47. člena Pravilnika predvidena nagrada v višini 400 točk. Vsebinski del izvida in mnenja
izvedenca je namreč izdelan na petih straneh, njegova vsebina pa tudi po prepričanju sodišča druge stopnje ne dosega zapletenosti zahtevnega izvedenskega izvida in mnenja, za katerega bi bilo mogoče v skladu z 2. točko prvega odstavka istega člena priznati 600 točk oziroma celo v računu izvedenca priglašenih 700 točk.
Četudi gre pri dolžniku za izjavljanje ob priložnosti obrambe pravic pred sodiščem, saj se je pritožil zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo njegovo vlogo, pa samo to dejstvo ne opravičuje dolžnikovega izražanja nestrinjanja z odločitvijo sodišča na način, ki po splošnih civilizacijskih normah pomeni nespoštovanje in žaljiv odnos do sodnice in sodišča.
pogoji za izdajo zamudne sodbe - pritožbeni razlogi
Zamudna sodba ni sodba o utemeljenosti tožbenega zahtevka, pač pa sodba o izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP. Sodišče prve stopnje zato ni raziskovalo, ali je podano dejansko stanje, pač pa je v tožbi podane navedbe pravno ovrednotilo. Tako se preizkus materialnopravne sklepčnosti tožbe nanaša na preizkus, ali iz v tožbi navedenih dejstev izhaja materialnopravna posledica, ki jo obsega tožbeni zahtevek.
V pravdnem postopku odloča sodišče v mejah postavljenih zahtevkov. Tožbeni zahtevek je zahtevek stranke po določenem pravnem varstvu. Njegovo vsebino in obseg določi tožnik v tožbi z navedbo dejstev, na katera opira svoj zahtevek. Tožnik mora torej v tožbi navesti toliko dejstev, da omogočajo jasno identifikacijo zahtevka in njegovo ločitev od morebitnih drugih zahtevkov.
S tem, ko je tožnik na glavni obravnavi dne 23.9.2005 navedel pravno kvalifikacijo, ki po njegovi oceni sledi iz njegovih tožbenih trditev, še ne pomeni, da je sodišče na to vezano, nasprotno, tudi če tožnik v tožbi ali kasneje navede pravno podlago, sodišče nanjo ni vezano.