DDV - upravni spor - predhodni preizkus tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
V konkretni zadevi tožnik izpodbija odločbo prvostopenjskega organa, ki jo je odpravil drugostopenjski organ in zadevo vrnil prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Postopek odločanja o zadevi še ni končan, saj o zadevi v ponovnem postopku še ni bilo odločeno, zaradi česar tožba zoper tak akt ni mogoča. Sodišče je zato tožbo zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, saj akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
ZBPP člen 24, 24/5. Evropska konvencija za človekove pravice člen 3a, 34, 35.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne prane pomoči - postopek pred Evropskim sodiščem za človekove pravice
Tudi oseba, ki je pravni laik, mora razložiti, zakaj meni, da je v svojih ter v katerih pravicah prizadeta, ter da z „golo“ prošnjo za BPP izpolnjevanja pogojev po petem odstavku 24. člena ZBPP ne more izkazati. Navedba zgolj podatka o odločbi v zvezi z zadnjim uporabljenim pravnim sredstvom ter posredovanje sodnih odločb, ki so bile v zadevi izdane, namreč ne more biti podlaga za zaključek, da so pogoji za postopek pred ESČP izpolnjeni.
Neuspeh tožnika v pravdnem postopku, v zvezi s katerim je vložil prošnjo za BPP, (še) ne more biti razlog za vložitev pritožbe na ESČP, saj po 34. členu EKČP to sodišče lahko sprejme le pritožbo osebe, ki zatrjuje kršitev pravic po EKČP - in to že v postopku pred domačimi sodišči.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - kredit - stroški obresti in davka iz naslova najetega kredita
Obresti in davek iz naslova najetega kredita za potrebe matične družbe (nakup delnic A. d.d.), ki ni bil najet za namen opravljanja dejavnosti tožeče stranke, po 29. členu ZDDPO-2 ne morejo pomeniti davčno priznanega odhodka tožeče stranke.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - hipoteka
Tožnica (so)lastništvu nepremičnine in vrednotenju le te ne ugovarja, niti ne oporeka zaključku tožene stranke, da v tej nepremičnini ne živi. Ob takih nespornih dejstvih je pravilna razlaga tožene stranke, da premoženja, katerega obremenitve presegajo samo vrednost premoženja, določba 27. členom ZSVarPre v povezavi z 4. členom ZDIU12, ne izvzema, torej ga je treba upoštevati pri ugotavljanju premoženjskega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
ZZdrS člen 18a. Pravilnik o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov člen 35, 36, 61.
zdravnik - naziv specialist - priznanje naziva specialist na podlagi dela - vezanost zdravniške zbornice na mnenje koordinatorja specializacije in nadzornika kakovosti - načelo enakosti pred zakonom
Izpodbijana odločba, s katero Zdravniška zbornica Slovenije tožnici na podlagi dela ni priznala naziva specialist za urgentno medicino, se opira na mnenje koordinatorja specializacije in nadzornika kakovosti. Toženka sicer pravilno ugotavlja, da je na podlagi določbe tretjega odstavka 61. Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov na ti mnenji vezana, vendar pa to velja le, če sta koordinator specializacije in nadzornik kakovosti podala vsebinsko mnenje v okviru svojih nalog, ki so opredeljene v 35. in 36. členu Pravilnika, in sta bili mnenji obravnavani v predpisanem postopku, kot to določa drugi odstavek 61. člena Pravilnika. V konkretnem primeru sta mnenji presegli strokovno medicinsko oceno, kar zlasti velja za nadzornika kakovosti, ki se je pri podanem mnenju skliceval na pravno mnenje Zdravniške zbornice ter v zvezi s tem na tožničino formalno neizpolnjevanje zahtev po Pravilniku. Upravičen pa je tudi očitek tožnice, da je 18.a člen ZZdrS, kot je uporabljen v izpodbijani odločbi in odločbi organa druge stopnje, tolmačen širše, kot je zapisan v zakonu. Na ta način bi tudi po mnenju sodišča lahko prišlo do arbitrarnega odločanja v postopku, kar bi lahko pripeljalo do neenakopravnega obravnavanja iz 14. člena Ustave.
ZPVAS člen 1, 1/1, 1/3, 8, 8/1, 8/2. Pravilnik o bistvenih sestavinah pravil agrarne skupnosti člen 2, 2/1, 2/1-12.
denacionalizacija - agrarna skupnost - vračanje premoženja članom agrarne skupnosti - aktivna legitimacija - ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti - istovetnost premoženjskih in drugih pravic - solastnina - skupna lastnina
Iz "Sporazuma o ponovni vzpostavitvi A." z dne 24. 6. 1994 izhaja, da je bila agrarna skupnost A. ponovno vzpostavljena in organizirana kot solastniška agrarna skupnost, čeprav so imeli člani nekdanje agrarne skupnosti na odvzetem premoženju nesporno skupno lastnino z vzpostavljenimi deležnimi pravicami zaradi upravljanja in uživanja skupnega premoženja. To pa po presoji sodišča pomeni, da obseg in vrsta pravic članov ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti nista bila identična s premoženjskimi pravicami, ki so jih imeli člani nekdanje agrarne skupnosti ob njihovem odvzemu. S popravkom prvotnega Sporazuma pa se ne more za nazaj popravljati vsebine listine, ki je bila podlaga za ponovno vzpostavitev in organiziranje agrarne skupnosti v drugem, že pravnomočno končanem upravnem postopku. Zato člani sedanje agrarne skupnosti niso aktivno legitimirani za vračilo premoženjskih pravic.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2013 člen 21, 21/2, 21/3.
nepovratna sredstva - pogoj za izplačilo nepovratnih sredstev - ukrep posodabljanja kmetijskih gospodarstev na področju živinoreje in medu - gradnja silosa - obdobje upravičenih stroškov naložbe
Glede na pogoje javnega razpisa so glede na vrsto naložbe do podpore upravičeni tisti stroški, ki so a) nastali od datuma zaprtja javnega razpisa do končanja naložbe oziroma najpozneje do 30. 6. 2015, oziroma b) nastali od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev do končanja naložbe oziroma najpozneje do 30. 6. 2015. Tožena stranka je stroške gradnje silosa uvrstila pod točko b), za kar pa ni imela opore v spisovnih listinah in je posledično nepravilno zavrnila tožnikov zahtevek za izplačilo nepovratnih sredstev.
ZFPPIPP člen 314, 314/7. ZPP člen 274. ZUS-1 člen 22, 22/1.
davek - odmera davka - stečaj - osebni stečaj - priznana davčna terjatev - tožba v upravnem sporu - pravna korist - zavrženje tožbe
Če je terjatev za plačilo davkov priznana, po določbah sedmega odstavka 314. člena ZFPPIPP preneha pravna korist dolžnika za tožbo v upravnem sporu zoper odločbo, s kateri je pristojni organ odločil o tej terjatvi. To pomeni, da ni več podana procesna predpostavka, ki mora obstajati ves čas postopka, ter je zato treba tožbo zavreči na podlagi določb 274. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.
Za izrek sporne kazni so po presoji sodišča zadoščale ugotovitve inšpektorja, pravilno zapisane v zapisniku o inšpekcijskem pregledu ob njegovem prihodu. Tožnik namreč ni izpolnil obveznosti, ki mu je bila naložena z izvršilnim naslovom, niti ni po sklepu o izvršbi, v katerem mu je bila na podlagi 298. člena ZUP zagrožena denarna kazen 1.000,00 €, če v naknadno določenem roku ne bo izpolnil obveznosti, izpolnil svoje obveznosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Če je razlog za zavrnitev prošnje za BPP neizpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, mora organ za BPP v odločbi pojasniti, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Iz razlogov za zavrnitev prošnje za BPP mora izhajati tudi očitnost tega nesorazmerja oziroma nasprotja. To pomeni, da kolikor organ za BPP svojo odločitev opre na vsebinsko oceno zadeve mora v obrazložitvi navesti tiste okoliščine zadeve, iz katerih že na prvi pogled (torej očitno) izhaja, da prosilec za BPP nima možnosti za uspeh.
Ob upoštevanju kriterijev ter namena javnega razpisa za sofinanciranje občinskih investicij na področju kulture, to je sofinanciranje tistih investicij, ki presegajo pomen, ki ga imajo za lokalne skupnosti, oziroma zaradi skladnega razvoja Slovenije in je to v javnem interesu države, je po presoji sodišča razlaga tožene stranke, da je treba pri ocenjevanju vloge upoštevati samo prebivalce občine prijaviteljice, v nasprotju z dikcijo samega razpisa ter njegovim namenom, saj je bila knjižnica ustanovljena zato, da pokriva tudi potrebe prebivalcev drugih občin, ki tudi sofinancirajo njeno delovanje.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - osebni stečaj - obstoj stečajne mase
Glede na namen stečajnega postopka je tožena stranka preuranjeno presodila, da je razumna in pravno utemeljena uvedba osebnega stečaja zoper prosilca za BPP (stranka z interesom), ker naj bi, kljub temu, da nima nobenega premoženja, prišlo do poplačila upnikov. Iz upravno sodne prakse namreč izhaja, da uvedba osebnega stečaja nima pravne podlage, če dolžnik nima nobenega premoženja.
ZKC člen 8, 17, 17/2. Uredba o prevzemanju odpadnih azbestnocementnih gradbenih izdelkov na odlagališču komunalnih odpadkov in določitvi najvišjih cen njihovega odlaganja člen 3.
ukrep tržnega inšpektorja - ukrep kontrole cen - prevzem azbestnocementnih gradbenih izdelkov - cena za prevzem odpadkov
Uredba o prevzemanju odpadnih azbestnocementnih gradbenih izdelkov na odlagališču komunalnih odpadkov in določitvi najvišjih cen njihovega odlaganja je prenehala veljati z dnem uveljavitve Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih 30. 7. 2011. Ali je Vlada v skladu z določbo 8. člena ZKC omenjeni ukrep po preteku enega leta na podlagi predhodne analize stanja obnovila, v postopku ni bilo ugotovljeno, od odgovora na navedeno vprašanje pa je odvisno, ali obstoja pravna podlaga za naložitev ukrepov tožeči stranki, kot je storjeno z izpodbijano odločbo.
Določbe 3. člena zgoraj navedene Uredbe ni mogoče razumeti tako, da bi v ceni, ki je določena kot najvišja za omenjeno storitev (prevzem azbestnocementnih gradbenih izdelkov), morala biti vključena tudi okoljska dajatev ter bi tako cena omenjene storitve dejansko predstavljala s to Uredbo določeno najvišjo ceno, zmanjšano za okoljsko dajatev. Uredba, ki določa najvišjo ceno, je bila namreč sprejeta leta 2006, Uredba o okoljski dajatvi pa leta 2010, kar pomeni, da Uredba iz leta 2006 v ceni, ki jo je določila kot najvišjo, ni mogla zajeti kasneje določene okoljske dajatve.
ZJU 79, 79/1, 79/3, 84. ZDR člen 73. ZUTD člen 190.
imenovanje v naziv - prevzeti delavec - pogoji za zasedbo delovnega mesta - izpolnjevanje pogojev
Tožnik dejstvu, da bi bilo imenovanje v naziv tretje stopnje-podsekretar v nasprotju z izvrševanjem javnih nalog vodenja in odločanja v upravnih postopkih na drugi stopnji ne oporeka, niti ne oporeka temu, da bi bilo imenovanje v sporni naziv v nasprotju z Uredbo o notranji organizaciji delovnih mest in nazivih javne uprave in pravosodnih organih in Kolektivno pogodbo. Ker sporna odločitev nadalje temelji tudi na ugotovitvi, da tožnik izpolnjuje tudi druge pogoje za zasedbo uradniškega delovnega mesta, torej so bile spoštovane zahteve iz 84. člen povezavi z 79. členom ZJU, je izpodbijana odločba izdana utemeljeno.
Upravno sodišče se do pravilnosti in zakonitosti sklenitve sporazuma, sklenjenega na temelju 73. člena ZDR, ne more opredeliti, prav tako predmet sodnega varstva v upravnem sporu ne morejo biti ugovori, ki se nanašajo na samo vsebino sporazuma oziroma zakonitost sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi, ker je za presojo teh ugovorov pristojno Delovno in socialno sodišče, pa tudi sicer gre za vprašanja, ki niso predmet urejanja v izpodbijanem sklepu.
zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - začasni sklep za zavarovanje - pogoji za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - omejitev ali prepoved razpolaganja s premoženjem - obstoj davčne obveznosti - nevarnost neizpolnitve davčne obveznosti - obrazložitev sklepa
Ob izdaji začasnega sklepa, s katerim davčni organ zavezancu za davek omeji ali prepove razpolaganje z določenim premoženjem, med drugim tudi z njegovimi nepremičninami, mora biti verjetno izkazan obstoj davčne obveznosti, katere izpolnitev se zavaruje. Pri tem pa v pogledu obstoja davčne obveznosti zadošča verjetnost, da bo davčna obveznost nastala in njena (verjetna) višina. Takšno stališče izhaja iz same zakonske ureditve po ZDavP-2, po kateri davčni organ sklep za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti lahko izda še pred izdajo odmerne odločbe in s tem pred pridobitvijo izvršilnega naslova. Namen obravnavanega instituta bi v primeru, če bi se za njegovo uporabo zahtevala z gotovostjo (po temelju in višini) ugotovljena obveznost, povsem zvodenel.
Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč člen 1, 7, 7/2. Uredba o neposrednih plačilih v kmetijstvu člen 7.
neposredna plačila v kmetijstvu - dejanska raba kmetijskih zemljišč - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino
Upravni organ je pri določitvi vrste dejanske rabe pravilno uporabil določbe Pravilnika o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki je začel veljati 1. 1. 2009. Ta pa za uvrstitev v šifro 1300 oziroma 1800 ne razlikuje med tem, ali se površino kosi ali pase, zato tožnica v tej zadevi ne more uspeti z navedbami, ki se nanašajo na posebnosti gorskih pašnikov.
ZDDPO-2 člen 11, 12, 12/3, 29. SRS standard 21. ZDDV-1 člen 63.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - stroški storitev - verodostojna knjigovodska listina - dokazovanje - DDV
Odločitev, da se tožniku davčno ne prizna odhodek po računu ameriške družbe G., je pravilna in skladna z zakonom. Navedeni račun ne zadosti zahtevam SRS. Iz njega sledi le, da se tožniku zaračunavajo stroški raziskave. Raziskava, ki se zaračunava, ni konkretno navedena. Račun se tudi ne sklicuje na pogodbo, na podlagi katere naj bi storitev bila opravljena. Račun torej identifikacije zaračunane storitve ne omogoča. Sodišče tako pritrjuje ugotovitvi, da je tožnik obravnavani poslovni dogodek knjižil na podlagi neverodostojnih knjigovodskih listin in da zatrjevanega poslovnega dogodka ni dokazal. V zvezi z navedbo tožnika o nelogičnosti zahteve po skladnosti računa tuje družbe s SRS, sodišče poudarja, da odločitev ne temelji zgolj na presoji formalne pravilnosti prejetega računa, temveč na presoji vseh listin, ki jih je v dokaz resničnosti, vsebine in obsega poslovnega dohodka predložil tožnik. Odločitev je zato v celoti utemeljena že v določbah tretjega odstavka 12. člena ZDDPO-2 in SRS 21.
Tožba je utemeljena v delu, ki se nanaša na račun družbe A. d.o.o. Davčni organ predložene listine presodi kot neverodostojne, ker tožnik ni dokazal, da je zaračunano storitev opravila družba A. d.o.o. Šele iz odgovora na pripombe izhaja, da je takšna presoja v bistvenem utemeljena z ugotovitvijo, da je družba D. na tožnika (v breme odhodkov) prenesla le dobiček, dosežen na podlagi pogodb, sklenjenih z ministrstvom. Zadostne dejanske podlage za takšen sklep sodišče v razlogih izpodbijane odločbe in vpogledani dokumentaciji ne najde. Davčni organ bi predloženi dopis ministrstva moral presojati v smislu proste presoje dokazov, ne pa ga zavrniti kot mnenje, ki ga pri odločanju ne zavezuje. Vsebina predloženega potrdila, ki po presoji sodišča zatrjevane poslovne dogodke vsaj verjetno izkazuje, bi ob dvomu o resničnosti njegove vsebine narekovala dodatne proizvode na ministrstvu in zaslišanje oseb, ki so sodelovale v poslovnih dogodkih.
Davčni organ je z izpodbijanim sklepom tožniku zaradi zavarovanja izpolnitve davčne obveznosti prepovedal razpolaganje z osebnim vozilom. Odločitev je v zadostni meri obrazložena, saj so navedene vse ključne ugotovitve glede verjetnega obstoja davčne obveznosti, kot tudi okoliščine, ki utemeljujejo pričakovanje, da bo njena izpolnitev onemogočena ali precej otežena.
davčna izvršba - izterjava iz premoženja ožjih družinskih članov - ožji družinski član - zakonec - poroštvo
Če davka ni bilo mogoče izterjati iz premoženja dolžnika, se izterja iz premoženja ožjih družinskih članov, ki so to premoženje neodplačno oziroma po nižji ceni od tržne dobili od dolžnika v letu oziroma po letu, v katerem je davčna obveznost nastala, do vrednosti tako pridobljenega premoženja.