• Najdi
  • 1
  • od 24
  • >
  • >>
  • 1.
    VSL sodba II Cp 3000/2011
    29.2.2012
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL0061679
    OZ člen 112.
    spremenjene okoliščine – določba dispozitivne narave – institut spremenjenih okoliščin – nekonkretizirane trditve
    Ker pravdni stranki nista dosegli soglasja in pogodbe nista sporazumno spremenili, je lahko tožena stranka zatrjevan obstoj spremenjenih okoliščin uveljavljala z nasprotnim tožbenim zahtevkom. V kolikor bi z njim uspela, bi sodbeni izrek opredelil prenovitev osnovne pogodbe. Sodišče bi na ta način ustvarilo novo (prenovljeno) pogodbo, pri čemer pa bi moralo z ozirom na konkretno opredeljene in izkazane spremenjene okoliščine (pred tem) upoštevati predpostavljeni volji obeh pogodbenih strank oziroma se vprašati, ali bi pogodbeni stranki v času sklepanja pogodbenega razmerja privolili v sklenitev pogodbe s tako spremenjeno vsebino njunih obveznosti. Upoštevaje navedeno bi morala tožena stranka v predmetni zadevi ustrezno zatrjevati in izkazati nastop točno določenih (konkretnih) in hkrati pravno-relevantnih spremenjenih okoliščin, hkrati pa tudi, da bi nasprotna pogodbena stranka (konkretno tožnica) v času sklepanja osnovne pogodbe prav zaradi njih pristala na sklenitev pogodbe, v skladu s katero ji ne bi šel četrti obrok kupnine (318.401,00 EUR) oziroma znesek, ki ga v tej pravdi vtožuje.
  • 2.
    VSL sklep I Cp 2770/2011
    29.2.2012
    OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSL0061670
    ZD člen 43, 44, 210, 213.
    napotitev na pravdo – manj verjetna pravica - dedna nevrednost
    Dejstva, ki jih za odvzem dedne sposobnosti predvideva zakon, mora dokazati tisti, ki dedno nevrednost uveljavlja.
  • 3.
    VSL sodba II Cp 3072/2011
    29.2.2012
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0068415
    URS 26. OZ 148.
    odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje sodišča - protipravno ravnanje sodnika - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
    Presoja vzročne zveze. Tožnik ni dokazal, da je F. nepremičnino prodala tretji osebi le zato, ker je razpolagala s pravnomočno delno sodbo, s katero je bilo tožniku naloženo, da ji mora izročiti nepremičnino oziroma, da tega ne bi storila, če bi ob prvem sojenju prišlo do drugačne odločitve.

    Pri presoji protipravnosti sodnikovega ravnanja je treba izhajati iz same narave njegovega dela. Zato tega pojma ni mogoče enačiti z vsemi razlogi, zaradi katerih bi bila sodna odločba lahko spremenjena ali razveljavljena v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi. O sodnikovem protipravnem ravnanju govorimo le, če sodnik ni uporabil povsem jasne določbe zakona ali če je predpis namerno razlagal v nasprotju z ustaljeno sodno prakso.
  • 4.
    VSK sklep Cp 1110/2011
    29.2.2012
    STVARNO PRAVO
    VSK0005110
    SZP člen 70, 70/2, 70/3. ZNP člen 118.
    delitev solastnine – upravičen interes – fizična delitev nepremičnine
    Fizična delitev nepremičnine je v konkretnem primeru možna. Odločitev, da se zato parcela deli v naravi med oba solastnika v sorazmerju z njunima (enakima) deležema, zato ne more biti sporna.
  • 5.
    VDSS sodba Pdp 25/2012
    29.2.2012
    DELOVNO PRAVO
    VDS0008760
    ZDR člen 42, 73, 131, 166.
    plača - regres za letni dopust - odškodnina za neizrabljen letni dopust - sprememba delodajalca - solidarna odgovornost
    Pri vseh petih pogodbah o zaposlitvi za določen čas, ki jih je tožnik sklenil s toženo stranko in pred tem z drugo družbo, gre za istovrstne tipsko sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Glede na način sklepanja pogodb in naravo dela je bil tožnik ves čas zaposlitve prepričan, da dela pri istem delodajalcu, ker je ves čas opravljal istovrstno delo (razvoz pekovskih izdelkov) z istim avtomobilom in za iste stranke. Prav tako je delo opravljal v enakem delovnem času in za enako plačo. Zato je treba šteti, da je pri tožniku prišlo do spremembe delodajalca, tožena stranka pa je odgovorna za vse terjatve iz delovnega razmerja, tudi za tiste, ki izvirajo iz časa zaposlitve pri prejšnji družbi (delodajalcu prenosniku).
  • 6.
    VSM sklep I Kp 47299/2011
    29.2.2012
    ČLOVEKOVE PRAVICE - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM0021322
    URS člen 20. ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201/1-2, 201/1-3, 361, 361/5, 402, 402/3.
    pripor – podaljšanje pripora – priporni razlogi – begosumnost – ponovitvena nevarnost - sorazmernost
    Ker je pripor eden izmed odvzemov prostosti pred pravnomočno sodbo, je jasno, da je pri oceni teže dejanja kot elementa za presojo sorazmernosti pripora, treba najprej izhajati iz kaznovalnega okvirja, očitanega kaznivega dejanja ter nato še iz njegovih konkretnih okoliščin, čeravno utegnejo biti te v postopku s pravnimi sredstvi drugače – za obdolženca ugodneje ocenjene.
  • 7.
    VSL sodba IV Cp 339/2012
    29.2.2012
    OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL0061682
    ZZZDR člen 129.
    določitev preživnine – visok življenjski standard - premožnejši starši – koristi otrok – odločanje otrok o stikih
    S preživnino se mora na vsak način zadovoljiti temeljne otrokove potrebe tako, da sta otrokov telesni in duševni razvoj zagotovljena. Premožnejši starši morajo računati s tem, da bo preživnina za otroka višja ali celo bistveno višja od za golo preživetje otroka določenega minimuma. Vendar pa ima tudi nadpovprečna preživnina meje, preko katerih se ne more povečevati. Kar to mejo presega, mora biti prepuščeno prosti odločitvi staršev. Lahko gre za darilo, h kateremu pa starši ne morejo biti zavezani z odločbo o preživnini.

    Otrok se mora v obdobju, v katerem se še razvija naučiti tudi samostojnega življenja. V tem okviru se mora tudi naučiti, kako razumno gospodariti z denarjem. Previsoka preživnina lahko to celo prepreči, kar pa ne bi bilo v otrokovo korist.

    Stike lahko roditelj zahteva le do otrokove polnoletnosti. Potem o njih odloča otrok sam. Prav je torej, da se z naraščajočo starostjo tudi v naraščajoči meri upoštevajo otrokove želje. V starosti 17 let, torej tik pred polnoletnostjo, lahko tudi že otrok presodi, ali si stikov z očetom (toženo stranko) še želi in koliko naj jih bo. To je tudi hkrati v korist otroka.
  • 8.
    VSK sklep Cp 122/2012
    29.2.2012
    DEDNO PRAVO
    VSK0005111
    ZD člen 72, 196, 210, 210/2-1, 212, 212-1.
    (ne) veljavnost oporoke – napotitev na pravdo – ustna oporoka – izredne razmere – manj verjetna pravica – spor ali premoženje spada v zapuščino
    Pojem izrednih razmer je pravni standard, zato mora sodišče v vsakem konkretnem primeru glede na zatrjevana dejstva napraviti materialnopravni zaključek glede tega, ali so bile izredne razmere podane. Kadar pa so dejstva, na podlagi katerih bi moralo tak sklep napraviti, sporna, je potrebno zapuščinski postopek prekiniti in dediče napotiti na pravdo.
  • 9.
    VSL sklep II Cp 2117/2011
    29.2.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSL0061672
    ZD člen 46, 210.
    napotitveni sklep – napotitev več dedičev - pravni interes za vložitev tožbe – vračunanje daril v dedni delež
    V primeru, da zapuščinsko sodišče na pravdo napoti več dedičev, po kateri od njih s tožbo uveljavlja tudi tisto, na kar je bil napoten drugi dedič, to ni razlog za zavrženje tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa. Je pa mogoče v tem primeru tožbo ali njen del zavreči, če sodišče ugotovi, da hkrati tečeta dve oziroma več pravd o isti stvari.

    V pravdi se ugotavlja ali oziroma koliko je zapustnik v korist zakonitega dediča še pred smrtjo neodplačno razpolagal, poračunavanje vrednosti daril, ki jih je zapustnik naklonil dedičem, pa se opravi v zapuščinskem postopku
  • 10.
    VSL sodba in sklep I Cp 1306/2011
    29.2.2012
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0064176
    ZOR člen 104, 109, 376. OZ člen 86. SZ-1 člen 173. SZ člen 117, 125.
    ničnost – zastaranje - odškodninski zahtevki – kondikcijski zahtevki – začetek teka zastaralnega roka – skrbnost ravnanja – poštenost ravnanja
    Pravdne stranke so bile pri sklepanju pogodb neskrbne, ni pa bilo dokazano, da bi bile nepoštene. (Ne)poštenost ravnanj pogodbenih strank je pomembno dejstvo, od katerega ni odvisna le pravica pogodbene stranka do kondikcijskega zahtevka iz ničnostne pogodbe po 104. členu ZOR, marveč tudi pravica do povračila škode. Od navedenega dejstva je (lahko) odvisen tudi začetek teka zastaralnega roka pri odškodninskih terjatvah, kot ga določa 376. člen ZOR.
  • 11.
    VSL sklep II Ip 6245/2011
    29.2.2012
    IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0069023
    ZIZ člen 9, 9/3, 36. ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 116, 120, 133.
    vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv razlog za zamudo – notranja organizacija dela pri pravni osebi – prepozen ugovor
    Pravna oseba kot stranka v postopku se ne more uspešno sklicevati na ravnanje svojih zaposlenih, še posebno ne pri ravnanju s poštnimi pošiljkami. Stranka mora delo organizirati tako, da poteka normalno in nemoteno. Odsotnost, prezaposlenost, opustitev pravočasnega pretoka informacij med zaposlenimi zamude ne opravičujejo.
  • 12.
    VSL sklep II Cp 2395/2011
    29.2.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0064183
    ZPP člen 22. ZZ člen 6, 31. ZDR člen 182. ZGD-1 člen 263. ZDSS člen 5, 5/1.
    povrnitev škode – ugovor krajevne nepristojnosti – pravočasnost ugovora – stvarna pristojnost
    Za razsojo v odškodninskem sporu med zavodom in direktorjem zavoda je stvarno pristojno redno sodišče.
  • 13.
    VDSS sodba Pdp 175/2012
    29.2.2012
    DELOVNO PRAVO
    VDS0008540
    ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
    povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
    Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, ko je toženi stranki naložilo, da mora izplačati tožečim strankam razliko med izplačanimi zneski povračil in pripadajočimi zneski povračil stroškov prevoza na delo in z dela, upoštevaje stroške javnega prevoza, kot je določeno v Uredbi o povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek, ki je inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi.
  • 14.
    VSL sodba II Cp 3786/2011
    29.2.2012
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0072812
    OZ člen 149, 171, 171/1.
    objektivna odškodninska odgovornost delodajalca – nevarna stvar – pravična denarna odškodnina – prispevek oškodovanca – delovna nezgoda
    Tožnikovo ravnanje je bilo za delodajalca „praktično“ nepreprečljivo. Nezgodi bi se bilo mogoče izogniti le ob stalnem nadzoru tožnikovega dela, tega pa niti od profesionalno skrbnega delodajalca ni mogoče zahtevati. Ker morata biti oba navedena pogoja (nepričakovanost in nepreprečljivost ravnanja oškodovanca) podana kumulativno, se v obravnavanem primeru prva toženka ne more v celoti razbremeniti svoje objektivne odgovornosti.

    Po presoji pritožbenega sodišča znaša tožnikov delež odgovornosti 50%, upoštevaje na eni strani povečano nevarnost, ki izvira iz obratovanja stroja, in korist, ki jo z uporabo stroja dosega njen imetnik v svoji gospodarski dejavnosti, na drugi strani pa dejstvo, da se je tožnik poškodoval pri delu oziroma zaradi dela, vendar se je obenem zavestno in nerazumno izpostavil nevarnosti, čeprav je vedel ali bi vsaj moral vedeti, da se lahko hudo poškoduje.
  • 15.
    VDSS sodba Pdp 1056/2011
    29.2.2012
    DELOVNO PRAVO
    VDS0008632
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta
    Ker je potreba po delu tožnice prenehala zaradi ukinitve njenega delovnega mesta, ji je tožena stranka utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
  • 16.
    VSL sklep II Cp 2840/2011
    29.2.2012
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL0068440
    ZNP člen 168. OZ člen 300, 302. ZLPZ člen 29.
    sodni depozit - upniška zamuda - obstoj pravnega razmerja - lastninsko preoblikovanje zavarovalnic
    Ena izmed predpostavk za utemeljenost sodnega depozita je obstoj upniške zamude. V obravnavani zadevi je obstoj slednje odvisen od tega, ali je upniško dolžniško razmerje nastalo. Pravilna ugotovitev je, da je nastalo na podlagi odločbe skrbnika po ZLPZ.
  • 17.
    VSL sodba in sklep II Cp 215/2012
    29.2.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0068676
    URS člen 22, 25, 33. ZPP člen 1, 181 ZUP člen 260, 260-10, 263, 263/1, 263/1-6. ZENDMPE člen 46, 46/2. OT člen 9.
    ugotovitvena tožba – pravni interes – načelo prirejenosti postopkov – upravni postopek – mandatno razmerje - pravdni stroški – odmera stroškov
    Ničnost, neveljavnost ali neobstoj nekega pravnega posla (tudi mandatnega, pooblastilnega razmerja) sicer je civilnopravno razmerje, o katerem se odloča v pravdnem postopku. Vendar mora tožnik za ugotovitev obstoja ali neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja izkazati pravni interes. Izdana sodba ne more biti sama sebi namen.

    Sodišče je toženim strankam pravilno priznalo pravdne stroške, ustrezno povečane v skladu z 9. čl. OT, ne pa za vsakega toženca posebej, saj je skupni pooblaščenec toženih strank vsa procesna dejanja opravljal enotno in odstopanj v smeri opravljanja dejanj za posamezno stranko ni bilo.
  • 18.
    VSL sodba II Cp 2483/2011
    29.2.2012
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0064170
    OZ člen 190. ZPP člen 286b.
    vlaganja v nepremičnino – povrnitev vlaganj – obogatitev – vrnitveni princip – obogatitveni princip – večvrednost nepremičnine
    Pri vlaganju v nepremičnino je mogoče zahtevati le razliko v večvrednosti nepremičnine (obogatitveni princip), ne pa tega, kar je prikrajšani dejansko vložil v nepremičnino (vrnitveni princip).
  • 19.
    VSL sodba I Cp 2449/2011
    29.2.2012
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0061666
    OZ člen 198. ZASP člen 4, 81, 146, 147.
    kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari – dolžnost uporabnikov do obveščanja
    V obdobju, ko toženec dejavnosti ni več opravljal, glasbenih avtorskih pravic ni kršil, zato tožeča stranka v tem obdobju ni bila prikrajšana s strani toženca, ta pa ni bil obogaten. Ker tožena stranka v tem obdobju tuje stvari ni uporabljala, zahtevek tožnika iz naslova neupravičene obogatitve ni utemeljen. Ne zadošča namreč, da tožnik ni vedel, da toženec avtorske glasbene pravice ne uporablja več, ampak mora nastati prikrajšanje tožnika oz. obogatitev toženca, ki pa je v primeru opustitve uporabe tuje stvari ni podana.
  • 20.
    VSL sodba I Cp 2894/2011
    29.2.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
    VSL0061671
    ZPP člen 205, 206. SPZ člen 214, 215.
    prekinitev postopka – predhodno vprašanje - pridobitev stvarne služnosti – nujna pot
    Določitev nujne poti ne predstavlja predhodnega vprašanja v sporu o tem, ali obstaja služnost ali ne.
  • 1
  • od 24
  • >
  • >>