začasna odredba o varstvu skupnih otrok – začasna odredba o načinu izvrševanja stikov
Začasne odredbe o varstvu in preživljanju skupnih otrok, kot tudi začasne odredbe o odvzemu ali omejitvi pravice do stikov oziroma o načinu izvrševanja stikov sodišče lahko izda le, če ugotovi, da so v konkretnem primeru podani takšni razlogi ogroženosti otroka, ki narekujejo, da je v vprašanje njegove predodelitve treba poseči z začasno odredbo že med samim postopkom.
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem pritožbe, da bo mladoletna hči pravdnih strank brez rednih stikov z očetom lahko prikrajšana v svojem duševnem razvoju, vendar pa v konkretnem primeru ne bi bilo v njeno korist, da bi se jo že v tej fazi postopka, ko dejanska podlaga tožbe še ni razčiščena, odvzelo materi in začasno zaupalo v vzgojo in varstvo očetu.
Ničnost, neveljavnost ali neobstoj nekega pravnega posla (tudi mandatnega, pooblastilnega razmerja) sicer je civilnopravno razmerje, o katerem se odloča v pravdnem postopku. Vendar mora tožnik za ugotovitev obstoja ali neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja izkazati pravni interes. Izdana sodba ne more biti sama sebi namen.
Sodišče je toženim strankam pravilno priznalo pravdne stroške, ustrezno povečane v skladu z 9. čl. OT, ne pa za vsakega toženca posebej, saj je skupni pooblaščenec toženih strank vsa procesna dejanja opravljal enotno in odstopanj v smeri opravljanja dejanj za posamezno stranko ni bilo.
Ena izmed predpostavk za utemeljenost sodnega depozita je obstoj upniške zamude. V obravnavani zadevi je obstoj slednje odvisen od tega, ali je upniško dolžniško razmerje nastalo. Pravilna ugotovitev je, da je nastalo na podlagi odločbe skrbnika po ZLPZ.
Postopek v izvršilni zadevi se je začel 24.11.2008, to je pred uveljavitvijo ZOdvT, zato se mora v skladu s prvim odstavkom 41. čl. ZOdvT za odločanje o nagradi odvetnika uporabljati prej veljavna Odvetniška tarifa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM0021303
OZ člen 197. ZCS-1 člen 3-7, 12. ZGJS člen 59. ZPP člen 18, 18/1, 18/2. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda člen 4, 4/2, 5, 11, 11/2, 13, 13/1.
zavrženje tožbe – sodna pristojnost – povračilo okoljske dajatve zaradi onesnaževanja vode – neupravičena pridobitev - končni zavezanec za plačilo okoljske dajatve – razmerje med plačnikom in službo, ki pobira dajatev – razmerje med plačnikom in uporabnikom storitev javne službe
Ločevanje med dvema razmerjema. Eno obstoja med plačnikom okoljske dajatve - tožečo stranko in službo, ki določa in pobira okoljsko dajatev, drugo razmerje pa med tožečo stranko kot plačnikom in neposrednim zavezancem za okoljsko dajatev in tožencem kot uporabnikom storitev javne službe v navedeni smeri kot posrednim, a končnim zavezancem za plačilo okoljske dajatve. V prvem primeru pride v poštev pristojnost carinske službe po določbah davčnih predpisov in predpisov o carinski službi, kar vse se odvija po pravilih o upravnem postopku in ne sodi v sodno pristojnost. Na drugo razmerje, ki je predmet obravnavanega spora, se določbe 5. člena sedanje Uredbe, ki napotujejo na uporabo davčnih in carinskih predpisov, ne nanašajo. Drugi odstavek 11. člena sedaj veljavne Uredbe določa, da za zavezanca za komunalno odpadno vodo okoljsko dajatev izračunava, zaračunava in plačuje izvajalec gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode, zaradi česar se da že po gramatikalni razlagi sklepati, da je zaračunavanje tistega, kar je bilo vplačano v korist zavezanca za plačilo te okoljske dajatve, prepuščeno plačniku te okoljske dajatve, prav tako pa tudi izračun tovrstnega bremena za posameznega uporabnika. V navedenih predpisih ni nikjer podlage za zaključek, da bi po sedanji Uredbi bilo vzpostavljeno neposredno razmerje med carinsko službo in uporabnikom - končnim zavezancem za plačilo okoljske dajatve. V kolikor obstoja dolžnost plačnika okoljske dajatve, da carinski službi predloži ustrezne obračune, ki vsebujejo tudi število dejanskih uporabnikov in podatke o porabljeni količini vode, je to mogoče razumeti kvečjemu kot podlago za možen izračun obsega in višine okoljske dajatve, ki pa jo mora poravnati gospodarsko javna služba, v danem primeru tožeča stranka, saj je kot rečeno izrecno določeno, da ta služba obračunava in zaračunava na posameznega uporabnika odpadajoči del okoljske dajatve, ki jo je bila dolžna sama vplačati na posebej določen račun in pod kontrolo carinske službe. Upravičenje tožeče stranke kot gospodarske javne službe, da zahteva povračilo od dejanskih uporabnikov storitev temelji tudi na 59. členu Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 s poznejšimi spremembami), po katerem uporabniki za uporabo javnih dobrin, ki so izmerljive, plačujejo tem ceno proizvoda ali storitve, ki je lahko tudi v obliki tarife, takse, nadomestila ali povračila.
spor majhne vrednosti – dovoljeni pritožbeni razlogi – nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja – dokazna ocena – pravna narava dobropisa – preveč plačana najemnina – neupravičena pridobitev
Dokazna ocena ni vprašanje materialnega prava, pač pa spada na področje dejanskega stanja. Le v primeru, če je pomanjkljiva, nasprotujoča, nelogična ali nerazumljiva, preraste v bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Zmotno je prepričanje pritožnice, da je njena obveznost do tožene stranke z izdajo dobropisov prenehala. Dobropisi pomenijo samo knjigovodsko vodenje terjatve, so podlaga za vknjižbo njenega nastanka in prenehanja. V pravnem oziru pa gre v primeru preveč plačane najemnine za kondikcijsko terjatev iz naslova neupravičene obogatitve, ki je nastala in zapadla z dnem obogatitve, prenehala pa z izpolnitvijo.
ZPP člen 286, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-10, 454.
spor majhne vrednosti – pravočasnost ugovora zastaranja – navajanje dejstev – prekluzija
Ugovor zastaranja se lahko poda do konca postopka pred sodiščem prve stopnje, če dolžnik dejstva, potrebna za presojo zastaranja, uveljavlja do prvega naroka.
OZ člen 190, 190/1, 190/3, 191. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 350, 350/2, 353.
neupravičena pridobitev – pravilo volenti non fit iniuria
Zraven temeljnih predpostavk neupravičene pridobitve (obogatitev, prikrajšanj na škodo drugega, vzročna zveza in odsotnost pravne podlage) pri neupravičeni pridobitvi velja tudi pravilo - nobena krivica se ne godi tistemu, ki jo hoče (volenti non fit iniuria).
oprostitev plačila sodne takse – predlog za izdajo dopolnilnega sklepa – ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse
Ker s sklepom ni bilo odločeno o celotnem tožničinem predlogu, bi tožnica lahko v roku petnajstih dni po prejemu sklepa predlagala izdajo dopolnilnega sklepa. Ker dopolnilnega sklepa ni predlagala, se šteje, da je v neodločenem delu umaknila predlog za oprostitev plačila sodnih taks.
Ugovor zoper plačilni nalog se lahko vloži, če je taksa že plačana ali je sodišče takso napačno odmerilo.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003030
ZP-1 člen 22, 22/3.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – triletno obdobje – čas storitve prekrška
Pri izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja imetniku ob doseženi ali preseženi določeni vsoti kazenskih točk se sicer upošteva le pravnomočne odločbe o prekršku, vendar pa je odločilna okoliščina za presojo, ali je dosežena oziroma presežena vsota kazenskih točk v obdobju treh let, čas storitve prekrška. Zato storilcu prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče izreči, če so med storitvijo prvega in zadnjega prekrška pretekla več kot tri leta.
kršitev pravice do sodelovanja v postopku – kršitev jamstev izjavljanja v dokaznem postopku – dokazno pravilo – prosta presoja dokazov – pogodba o upravljanju – dokaz veljavno sklenjene pogodbe o upravljanju
S tem, ko je sodišče prve stopnje tožeči stranki naložilo breme, da dokaže obstoj veljavno sklenjene pogodbe o upravljanju s predložitvijo seznama podpisov etažnih lastnikov, katerih deleži bi presegali zakonsko zahtevano večino, je tožečo stranko prikrajšalo za dokazovanje dejstva, ki je zanjo odločilnega pomena, tudi z drugimi dokazi, kar pa predstavlja kršitev jamstev izjavljanja v dokaznem postopku in s tem kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - sodna razveza
S tem, ko je tožnica podpisala zabeležko, da se je seznanila z opozorilom, da lahko v primeru nove kršitve prejme redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, tožena stranka ni izpolnila obveznosti predhodnega pisnega opozorila na izpolnjevanje obveznosti, saj bi ji morala vročiti pisno opozorilo.
solidarnostna pomoč - ožji družinski član - kolektivna pogodba - komisija za razlago kolektivne pogodbe
Tožnik je živel z materjo v skupnem gospodinjstvu, saj ni imel bratov, sester, žene ali otrok. Zaradi tega njegova mati šteje za ožjega družinskega člana in je tožnik ob njeni smrti upravičen do solidarnostne pomoči (ki je po KPND predvidena za primer smrti ožjega družinskega člana) ne glede na dejstvo, da je komisija za razlago KPND opredelila, da za ožjega družinskega člana štejejo le zakonec, izvenzakonski partner, otroci in posvojenci.
V osnovo za odmero odpravnine se šteje samo plača za dejansko opravljeno delo, ne pa delna invalidska pokojnina, ki jo prejema invalid III. kategorije invalidnosti poleg plače kot plačila za delo.
ZPP člen 141, 141/4, 142, 142/4, 318, 338, 338/2. ZDR člen 42.
zamudna sodba - fikcija vročitve - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - samostojni podjetnik - osebna vročitev - pritožbeni razlog - terjatev iz delovnega razmerja
Poštni vročevalec tožencu (s.p.) ni mogel vročiti sodnega pisanja na sedežu podjetja. Zato je na vratih podjetja na naslovu, ki je vpisan v poslovnem registru, pustil obvestilo o prispelem pisanju, v katerem je bil naveden rok 15 dni, da ga lahko toženec dvigne na pošti, saj na naslovu ni bilo predalčnika. Ker toženec pisanja v roku ni dvignil, se je štelo, da je bila vročitev opravljena po poteku navedenega roka. S tem je bil izpolnjen eden izmed pogojev za izdajo zamudne sodbe.
Krivda namreč ni predpostavka poslovne odškodninske odgovornosti, pač pa 240. člen OZ z "okoliščinami, ki jih dolžnik ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti" določa sfero tveganj, ki bremenijo podjemnika ne glede na njegov subjektiven odnos do kršitve.
Zmotno je pritožbeno stališče, da velja pravilo iz četrtega odstavka 243. člena OZ, po katerem mora oškodovana stranka storiti vse razumne ukrepe za zmanjšanje škode, le pri poslovni odškodninski odgovornosti.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - zastaranje
Četudi je ugovor zastaranja vtoževane odškodninske terjatve utemeljen, to ni razlog za zavrženje tožbe (ampak eventualno za zavrnitev tožbenega zahtevka).
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3, 147, 147/3, 154, 154/4. ZSDP člen 48. Kolektivna pogodba dejavnosti bank in hranilnic člen 93, 93/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - razpored delovnega časa - pravica do dela s krajšim delovnim časom - odmor
Tožena stranka bi morala tožniku, ki je delal s krajšim delovnim časom od polnega zaradi starševstva, določiti razpored delovnega časa že v pogodbi o zaposlitvi. Tega vse do ponudbe aneksa k pogodbi o zaposlitvi ni storila, se je pa s tožnikom dogovorila, da bo ta delo opravljal le v dopoldanskem času. Glede na takšen dogovor ni utemeljeno določila razporeda delovnega časa, tako da bi moral tožnik delo opravljati popoldne. Četudi se popoldne na delo ni zglasil (ampak je prišel v dopoldanskem času), je preuranjen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik kršil obveznosti iz delovnega razmerja in da mu je tožena stranka utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0072389
ZJC člen 5. OZ člen 131. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 1, 18.
odškodninska odgovornost upravljalca cest - regres zavarovalnice varno odvijanje prometa - redno vzdrževanje brežin - padanje kamenja z brežin - obligacija skrbnega prizadevanja
Zakonski in podzakonski predpis zahtevani nivo vzdrževanosti ceste in brežin opredeljujejo po kriteriju končnega rezultata, ki je v varnem odvijanju prometa. Promet se ne odvija varno, če z brežin ob cesti pada kamenje. Obveznosti, ki jih zakon nalaga toženi stranki, niso obligacije rezultata, pač pa izjemno skrbnega prizadevanja.