Storilec se je na tak način ves čas postopka skliceval na to, da v času storitve obravnavanega prekrška ni bil v svojem vozilu, pri tem pa se je skliceval na dokaz, ki ga je predložil prekrškovni organ, ta dokaz pa je sodišče prve stopnje izvedlo tudi z dodatno povečavo navedene fotografije, z vpogledom vanjo in zatem s primerjavo osebe v vozilu s storilcem. Storilec je na tak način nedvomno predložil razbremenilni dokaz s predlogom za izvedbo dokaza prekrškovnega organa oziroma navedene fotografije, sodišče pa je v skladu z načelom proste presoje dokazov ocenilo, da je storilec s tem dokazom izkazal razumen dvom glede domnevanega dejstva, da naj bi on v časovnih in krajevnih okoliščinah iz plačilnega naloga prekrškovnega organa z dne 16. 8. 2018 vozil svoj osebni avtomobil.
izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravni pouk - učinki pravnomočnosti - pravica do pritožbe
V zvezi z izdajo izpodbijanega sklepa je sodišče ravnalo nepremišljeno, saj je ta sklep izdalo, ne da bi vedelo, kdaj je obdolženec prejel sodbo istega sodišča, kar je ključno za ustrezen pravni pouk na navedenem sklepu. Skladno z določbo tretjega odstavka 113.d člena ZP-1 zoper sklep, s katerim se predlog za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja zavrže ali zavrne, je dovoljena pritožba samo skupaj s pritožbo zoper sodbo o obdolžilnem predlogu, če pa je ta pravnomočna, pa s pritožbo zoper sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. V času izdaje sklepa sodišča prve stopnje z dne 6. 2. 2019 sodba istega sodišča z dne 28. 1. 2019 še ni bila pravnomočna, temveč je to postala dva dni po tem, ko je sodišče izdalo izpodbijani sklep 6. 2. 2019, kar pomeni, da je le-to formalno pravno sicer podalo pravi pravni pouk, da zoper ta sklep ni posebne pritožbe in se lahko izpodbija v pritožbi zoper sodbo o obdolžilnem predlogu, vendar pa je na tak način dejansko obdolžencu to preprečilo, saj je obdolženec ta sklep sodišča prve stopnje prejel 11. 2. 2019, kar pomeni tri dni po pravnomočnosti navedene sodbe. V teh okoliščinah bi sodišče prve stopnje moralo počakati in se prepričati o datumu vročitve sodbe z dne 28. 1. 2019 obdolžencu, počakati na njeno pravnomočnost in zatem izdati navedeni sklep z ustreznim pravnim poukom, da obdolženec to odločitev lahko izpodbija v pritožbi zoper sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ŠPORTNO PRAVO
VSL00022684
OZ člen 131, 131/1, 140. ZPP člen 8, 254, 254/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 360, 360/3.
poškodba pri izvajanju športne aktivnosti - smučarski skoki - odgovornost športnega kluba - krivdna odgovornost - odgovornost trenerja - soprispevek oškodovanca - nedopustno ravnanje - trditveno in dokazno breme - neupoštevanje napotkov sodišča - prevzem tveganja negativne posledice - privolitev oškodovanca - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nepopolna dokazna ocena - ponovno zaslišanje izvedenca - nejasnosti v izvedenskem mnenju - vrnitev zadeve v novo sojenje
Odgovornost društva za poškodbo njenega člana na treningu smučarskih skokov je podana le v primeru, če je bil trening opravljen pod nadzorom oziroma po programu trenerja tega društva in če je hkrati izkazana vzročna zveza med opustitvijo dolžnega ravnanja trenerja pri izvedbi treninga in škodno posledico, ob upoštevanju morebitnega soprispevka člana, če tudi sam ni ravnal na način, s katerim bi lahko preprečil nastanek škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00022334
ZPP člen 110, 115, 116, 214, 214/2. OZ člen 73, 73/1, 299, 349, 364, 378, 619. ZGD-1 člen 35.
izostanek z naroka za glavno obravnavo - preložitev naroka - prošnja za preložitev naroka - pogoji za preložitev naroka - opravičilo izostanka - predložitev dokazil - opravljanje procesnih dejanj po pooblaščencu - priznana dejstva - sklenitev pogodbe - zastopanje pravne osebe - upravičenje za zastopanje - prokura - podjemna pogodba
Sodišče po 115. členu ZPP ni dolžno preložiti naroka, če ne obstajajo okoliščine, ki to opravičujejo. Še več, sodišče v javnem interesu zagotavlja koncentracijo in pospešitev postopka ter narok preloži zgolj v primeru, če so za to izpolnjeni zakonsko določeni pogoji, to je opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti opravičilo podprto z dokazom. Samo okoliščine, ki opravičujejo vrnitev v prejšnje stanje po 116. členu ZPP ali podaljšanje roka po 110. členu ZPP, so lahko zadosten razlog za preložitev razpisanega naroka zaradi obvestila stranke, ki se naroka ne more udeležiti.
V situaciji, ko tožena stranka ni odgovorila na dopolnitev tožbe tožeče stranke, njene poprejšnje ugovorne navedbe pa so bile povsem pavšalne in so zadoščale le za obrazloženost ugovora v izvršilnem postopku, in ki jih je nenazadnje tožeča stranka v dopolnitvi tožbe argumentirano zavrnila, je sodišče prve stopnje navedbe iz dopolnitve tožbe pravilno štelo za priznane (drugi odstavek 214. člena ZPP).
Prokura skladno s 35. členom ZGD-1 nedvomno daje upravičenje za sklepanje pogodb, kakršna je obravnavana podjemna pogodba, morebitne omejitve prokure pa nimajo učinka proti tretjim osebam.
Po prvem odstavku 156. člena ZPP mora stranka ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo. Ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da v vmesnem času od izpolnitve zahtevka do umika tožbe ni bilo opravljeno nobeno pravdno dejanje, saj je v tem času potekal celo pritožbeni postopek. O pritožbenih stroških tožene stranke, ki se nanašajo na sporno izpolnitev zahtevka, je potrebno odločiti po pravilu kritja separatnih stroškov, sicer pa upoštevati delež uspeha v pravdi.
ZPP člen 13, 206. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 30.
predhodno vprašanje - ničnost kreditne pogodbe - spor z mednarodnim elementom - uveljavljanje zahtevka v tujini - prekinitev postopka - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - uporaba pravil zpp - odločitev sodišča
Odločitev glede reševanja predhodnega vprašanja (ničnost kreditne pogodbe) na podlagi določil ZPP je prepuščena oceni sodišča, smiselno enako določa tudi prvi odstavek 30. člena Uredbe EU št. 1215/2012, ki daje sodišču možnost, da postopek prekine, če presodi, da je to smiselno.
pogodba o sofinanciranju doktorskega študija - pravočasnost izpolnitve pogodbe - rok za izpolnitev pogodbe - razlaga jasnih pogodbenih določil - formularna pogodba - vračilo izplačanih sredstev
Rok za izpolnitev pogodbe za celoten sklop kazalcev, ki govorijo o uspešni realizaciji pogodbe, je v pogodbi o sofinanciranju doktorskega študija določen enotno. Ker med strankama ni sporno, da je toženec svojo pogodbeno obveznost izpolnil, upoštevajoč kazalec iz drugega odstavka 4. člena pogodbe glede znanstvenega članka, ki bo sprejet v objavo oziroma objavljen pred iztekom roka, določenega v 5. členu pogodbe, tožnica s tožbenim zahtevkom na vračilo sredstev ne more uspeti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - SODNI REGISTER - STVARNO PRAVO
VSL00022545
SPZ člen 60, 60/1, 62. ZSReg člen 8, 8/5. OZ člen 198, 619, 647.
uporabnina - neupravičena obogatitev - uporaba vozila - neupravičena uporaba tuje stvari - nadomestilo za izgubljeno korist - pridobitev lastninske pravice na premičnini - zakonita zastavna pravica - podjemna pogodba
Toženka je smela vozilo uporabljati kot prokuristka tožeče stranke, kar seveda pomeni tudi do takrat, ko je bila prokuristka tožeče stranke, torej do 30. 3. 2015. Stališče sodišča prve stopnje, da se od dne, ko je bil objavljen vpis podatka v sodni register, ne more nihče sklicevati na to, da, ga ni poznal, je pravilno.
Razmerja med pravdnima strankama (po prenehanju prokure) sodišče prve stopnje utemeljeno ni opredelilo kot podjemne pogodbe. Ker je tako, podlage za zastavno pravico (v smislu 647. člena Obligacijskega zakonika) toženka ni izkazala.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00023233
ZGD-1 člen 7, 472.. KZ-1 člen 196, 196/1.. OZ člen 131, 131/1.. ZPP člen 14.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - direktor - zakoniti zastopnik družbe - kazenska sodba
Tožnik je v obravnavani zadevi s tožbo zahteval plačilo svojih terjatev iz delovnega razmerja, o katerih je bilo odločeno z zamudno sodbo in glede katerih je bila izvršba neuspešna, od toženca - direktorja in družbenika družbe, pri kateri je bil zaposlen, po končanem kazenskem postopku, v katerem je bil toženec obsojen zaradi storitve kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev na škodo tožnika (zaradi neplačevanja plač in regresa za letni dopust). Toženec kot direktor oz. zakoniti zastopnik družbe in družbenik družbe z omejeno odgovornostjo, ki je storil kaznivo dejanje na škodo tožnika, je odškodninsko odgovoren tožniku (kot delavcu družbe) po splošnih pravilih civilnega prava.
Kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, je pravdno sodišče v skladu z določbo 14. člena ZPP vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.
lastninjenje - pridobitev lastninske pravice - pravica uporabe - funkcionalno zemljišče k stavbi - družbena lastnina
Iz povzetih zakonskih predpisov izhaja, da se je funkcionalno zemljišče, ki je pripadalo hiši in ni bilo v samostojnem prometu, vedno prenašalo skupaj s hišo, ko je na podlagi pravnih poslov prišlo do prenosa lastninske pravice na hiši.
Določbi prvega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujeta. Če tožnik tožbo takoj po izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od tožene stranke toliko pravdnih stroškov, kolikor mu pripada po prvem odstavku 154. člena ZPP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - individualni odpust
V tožničinem primeru je šlo za individualni odpust. Tožena stranka se je resda zavezala k uporabi določenih ukrepov v smislu teh določb podjetniške kolektivne pogodbe, kar pa še ne pomeni, da je bila dolžna uporabiti vsa določila kolektivne pogodbe, ki se nanašajo na kolektivni odpust.
Tudi zapis v odpovedi, "da je delodajalec preveril, ali bi bilo delavko mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji, vendar te možnosti ni bilo", ne pomeni, da je tožena stranka prevzela obveznost tožnici ponuditi drugo delovno mesto v smislu podjetniške kolektivne pogodbe. Predvsem pa tudi zakon ne predpisuje več tovrstne obveznosti delodajalca, da bi prišla v poštev uporaba institutov, ki so se nanašali na vprašanje pravilne izpolnitve te obveznosti po prej veljavnem ZDR.
Sodišče prve stopnje je svojo ugotovitev o nezakoniti odpovedi napačno oprlo tudi na ugotovitev, da tožena stranka ni upoštevala tožničine prednostne pravice do zaposlitve. V tej zadevi gre za spor o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in ne za spor o kršitvi prednostne pravice do zaposlitve, na katero se nanaša sporni ukrep tožene stranke.
Odobritev pogodbe je enostransko oblikovalno upravičenje zastopanega, s katerim se vzpostavi manjkajoča predpostavka pogodbe tako, kot da bi pooblaščenec imel pooblastilo zastopanega že ob njeni sklenitvi. Sama odobritev pogodbe je lahko tudi konkludentna, na primer na način, da zastopani obveznost iz pogodbe (delno) izvrši.
Dokler ima upnik na voljo izpolnitveni zahtevek, ne more namesto njega uveljavljati odškodninskega, saj odškodninski zahtevek pride v poštev šele po prenehanju izpolnitvenega. Do prenehanja izpolnitvenega zahtevka, ne da bi bil izpolnjen, pa lahko pride po volji upnika le z razdrtjem ali odpovedjo pogodbe.
Načelo prepovedi povzročanja škode (10. člen OZ) ni neposredno uporabno, ampak se ga uporablja ob izpolnitvi predpostavk, ki jih določa OZ v 131. do 189. členu. Ta prepoved ima zato kot temeljno načelo pomen vrednostnega merila, ki terja, da ravnamo sorazmerno in s pravo mero, usmerja pa tudi vsebinsko opredeljevanje ene izmed predpostavk splošnega civilnega delikta, to je nedopustnosti ravnanja. V zvezi s tem se v sodni praksi poudarja, da za nedopustnost zato zadošča, da je ravnanje (storitev ali opustitev) na splošno nedopustno, in ni treba, da bi bilo s pravno normo posebej prepovedano ali zapovedano, vrednostno merilo, ali je določeno ravnanje protipravno, pa je predvidljivost negativne posledice. Vendar pa to ne pomeni, da za odškodninsko odgovornost zadostuje že vsaka povzročitev škode, ki je predvidljiva. Veliko je tako primerov, pri katerih je škoda sicer predvidljiva, a po splošnem prepričanju ne pomenijo nedovoljene povzročitve škode. S predvidljivostjo nastanka škode je zato protipravnost zgolj indicirana, je pa izključena, če obstoji pravna podlaga, ki tako ravnanje opravičuje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00022808
KZ-1 člen 86, 86/4, 86/5, 86/9. ZKP člen 402, 402/3.
predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist
Osebne družinske razmere obsojenca v času predvidenega izvrševanja kazni zapora so eden od pogojev, ki določajo nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist, vendar jih po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje ne gre ocenjevati na način, po katerem neposredna izvršitev kazni ali izvršitev, ki bi bila nadomeščena z delom v splošno korist, ne bi bila mogoča.
A. A. je pri tožeči stranki pogosto naročal blago za toženo stranko, tožena stranka pa je na podlagi njegovih naročil prejeto blago tožeči stranki redno plačevala. S takšnim postopanjem je tožena stranka jasno pokazala, da je A. A. bil pooblaščen za oddajo naročil tožeči stranki v imenu in za račun tožene stranke (sicer teh računov logično ne bi plačala).
Z vpogledom v sodni register bi tožeča stranka izvedela le, da A. A. v spornem obdobju ni bil zakoniti zastopnik ali prokurist tožene stranke, kar pa (zlasti ob zgoraj pojasnjeni dolgoletni praksi) še ne negira dejstva, da slednji ni bil upravičen oddati naročila v imenu in za račun tožene stranke. Če bi tožena stranka tožečo stranko obvestila, da A. A. ni več pooblaščen naročati blaga za toženo stranko, pa se tožeča stranka na nevedenost ne bi mogla sklicevati.
Pritožba pravilno opozarja, da so nekatere izmed prič, katerih izpovedb sodišče prve stopnje ni ocenilo, obremenile obdolžence, pri čemer pa v napadeni sodbi niti ni navedlo vseh dokazov, ki jih je na glavni obravnavi izvedlo.
žaljiva obdolžitev - znaki kaznivega dejanja - negativna vrednostna sodba - čast in dobro ime
Če je trditev posredovana le oškodovancu, do izvršitve kaznivega dejanja žaljive obdolžitve ne more priti. Kaznivo dejanje žaljive obdolžitve je tako podano le, če za storilčevo trditev izve še kdo tretji oziroma če je trditev posredovana tretji osebi ali javnosti ter ti zanjo zvedo oziroma da je dana v prisotnosti tretje osebe, ki izjavo razume. Kaznivo dejanje žaljive obdolžitve za razliko od kaznivega dejanja razžalitve namreč varuje predvsem dobro ime kot objektivno komponento časti, ki se kaže kot ugled posameznika v družbi. Obdolženkine inkriminirane besede pa tudi po prepričanju sodišča druge stopnje ne vsebujejo žaljivih vrednostnih sodb zasebnih tožilcev, ki bi morebiti narekovale uporabo pravne opredelitve za kaznivo dejanje razžalitve po prvem odstavku 158. člena KZ-1.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - hudodelska združba - izrek zaporne kazni - izrek denarne kazni - višina denarne kazni - teža kaznivega dejanja - izgon tujca iz države - varnostni ukrep odvzema predmetov
Glede denarne kazni se pritožbeno sodišče strinja s pritožnico, da obdolženčeve premoženjske razmere niso ugodne, vendar te ne določajo njene višine. Določata jo teža dejanja in storilčeva krivda (prvi odstavek 49. člena KZ-1), ki sta bili po sodišču prve stopnje pravilno ugotovljeni, obdolženčeve premoženjske razmere pa so bile po razumljivih razlogih sodbe upoštevane pri določeni višini posameznega dnevnega zneska.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00022439
URS člen 29, 33. KZ-1 člen 57, 58, 220, 220/1. ZKP člen 17, 17/1, 386.
protispisnost - dokazna ocena - zakonski znaki kaznivega dejanja - poškodovanje tuje stvari - pravica do zasebne lastnine
Pritožnica tako imenovano protispisnost, pri kateri gre le za razhajanje med vsebino listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopkih, kot je povzeto v razlogih sodbe, in njihovo dejansko vsebino, zamenjuje z dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je predmet posebej uveljavljanega izpodbojnega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. To ni isto, kajti v prvem primeru je dokazna ocena zaradi neavtentične vsebine dokazov sploh onemogočena, v drugem je mogoča, vendar je logično in izkustveno zmotna ali vsaj dvomljiva. Z vidika uresničenosti znakov obravnavanega kaznivega dejanja, višina škode ni odločilna, je pa odločilna z vidika teže dejanja, ki določa izbor in odmero kazenske sankcije. Če je torej zatrjevana, mora biti tudi dokazana.