Pritožnik konkretnih trditev v zvezi s plačili, ki bi presegala plačila, ki jih je tožnica v tožbi že upoštevala in ki bi se nanašala na terjatev iz tega postopka, ni dal. Ker je tožnica prerekala plačila v večjem obsegu, je bilo na pritožniku trditveno breme, da natančno pojasni in navede plačila, ki jih je opravil, tj. kdaj, koliko in katero obveznost je plačal, pa tožnica tega v tožbi ni upoštevala. Tega bremena pritožnik ni zmogel (212. člen ZPP), zato bi sodišče storilo relativno bistveno kršitev pravil postopka, če bi izvedlo predlagani t.i. poizvedovalni dokaz (pridobitev podatkov o prometu na tožničinem transakcijskem računu za dobo treh let).
Zgolj navedba, da je obdolženi pri izvajanju posla oziroma pogodbe plačilo obljubljal, česar pa ni izpolnil, je premalo za opis zakonskega znaka preslepitve.
žaljiva obdolžitev - znaki kaznivega dejanja - negativna vrednostna sodba - čast in dobro ime
Če je trditev posredovana le oškodovancu, do izvršitve kaznivega dejanja žaljive obdolžitve ne more priti. Kaznivo dejanje žaljive obdolžitve je tako podano le, če za storilčevo trditev izve še kdo tretji oziroma če je trditev posredovana tretji osebi ali javnosti ter ti zanjo zvedo oziroma da je dana v prisotnosti tretje osebe, ki izjavo razume. Kaznivo dejanje žaljive obdolžitve za razliko od kaznivega dejanja razžalitve namreč varuje predvsem dobro ime kot objektivno komponento časti, ki se kaže kot ugled posameznika v družbi. Obdolženkine inkriminirane besede pa tudi po prepričanju sodišča druge stopnje ne vsebujejo žaljivih vrednostnih sodb zasebnih tožilcev, ki bi morebiti narekovale uporabo pravne opredelitve za kaznivo dejanje razžalitve po prvem odstavku 158. člena KZ-1.
Pritožba pravilno opozarja, da so nekatere izmed prič, katerih izpovedb sodišče prve stopnje ni ocenilo, obremenile obdolžence, pri čemer pa v napadeni sodbi niti ni navedlo vseh dokazov, ki jih je na glavni obravnavi izvedlo.
A. A. je pri tožeči stranki pogosto naročal blago za toženo stranko, tožena stranka pa je na podlagi njegovih naročil prejeto blago tožeči stranki redno plačevala. S takšnim postopanjem je tožena stranka jasno pokazala, da je A. A. bil pooblaščen za oddajo naročil tožeči stranki v imenu in za račun tožene stranke (sicer teh računov logično ne bi plačala).
Z vpogledom v sodni register bi tožeča stranka izvedela le, da A. A. v spornem obdobju ni bil zakoniti zastopnik ali prokurist tožene stranke, kar pa (zlasti ob zgoraj pojasnjeni dolgoletni praksi) še ne negira dejstva, da slednji ni bil upravičen oddati naročila v imenu in za račun tožene stranke. Če bi tožena stranka tožečo stranko obvestila, da A. A. ni več pooblaščen naročati blaga za toženo stranko, pa se tožeča stranka na nevedenost ne bi mogla sklicevati.
Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 37. OZ člen 179.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - padec na okrušenih in mokrih stopnicah - standard normalne pohodne površine za normalno pazljivega pešca
Upoštevajoč navedeno in dejstvo, da velikost predmetnega odkruška znaša le 2 x 5 cm, pri čemer slednji v globino meri le 3 mm, sodišče druge stopnje zaključuje, da stopnica na delu, kjer je tožnik padel še ustreza standardu normalne pohodne površine, saj poškodovani del ni bistveno odstopal od preostale pohodne površine.
OZ člen 115, 653, 653/2, 659, 659/1, 659/2. ZPP člen 7, 7/1, 212, 328, 328/1. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 9, 9-7, 23, 23/1, 28, 34, 34/2.
gradbena pogodba - ključ v roke - dejanska količina potrebnih del - nujna nepredvidena dela - manjša količina - sprememba dogovora o ceni del - spremenjene okoliščine - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - izvedenec kot informativni dokaz - popravni sklep - očitna pisna napaka - uzance
Ne sprememba količin ne vrsta del ne pomeni nekaj drugega kot je bilo dogovorjeno; če je pogodbena obveznost tožeče stranke ostala enaka in je bila tožeča stranka enako pogodbeno obveznost dolžna izvesti tudi po spremembi projekta, ni mogoče govoriti, da se je njena pogodbena obveznost spremenila. Vsebina pogodbene obveznosti je za tožečo stranko ostala enaka, spremenila se je le količina izvedenih del. Kadar je cena dogovorjena s klavzulo "ključ v roke", se cena ne bo spremenila (znižala), četudi je moral izvajalec izvesti manjšo količino (pogodbeno dogovorjenih) del, kot je bilo predvideno s pogodbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00022439
URS člen 29, 33. KZ-1 člen 57, 58, 220, 220/1. ZKP člen 17, 17/1, 386.
protispisnost - dokazna ocena - zakonski znaki kaznivega dejanja - poškodovanje tuje stvari - pravica do zasebne lastnine
Pritožnica tako imenovano protispisnost, pri kateri gre le za razhajanje med vsebino listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopkih, kot je povzeto v razlogih sodbe, in njihovo dejansko vsebino, zamenjuje z dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je predmet posebej uveljavljanega izpodbojnega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. To ni isto, kajti v prvem primeru je dokazna ocena zaradi neavtentične vsebine dokazov sploh onemogočena, v drugem je mogoča, vendar je logično in izkustveno zmotna ali vsaj dvomljiva. Z vidika uresničenosti znakov obravnavanega kaznivega dejanja, višina škode ni odločilna, je pa odločilna z vidika teže dejanja, ki določa izbor in odmero kazenske sankcije. Če je torej zatrjevana, mora biti tudi dokazana.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00022808
KZ-1 člen 86, 86/4, 86/5, 86/9. ZKP člen 402, 402/3.
predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist
Osebne družinske razmere obsojenca v času predvidenega izvrševanja kazni zapora so eden od pogojev, ki določajo nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist, vendar jih po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje ne gre ocenjevati na način, po katerem neposredna izvršitev kazni ali izvršitev, ki bi bila nadomeščena z delom v splošno korist, ne bi bila mogoča.
Ker tožena stranka dolžne sodne takse ni plačala, je odločitev prvostopenjskega sodišča, da se šteje pritožba za umaknjeno na podlagi prvega odstavka 105.a člena ZPP, materialnopravno pravilna.
preslepitveni namen - neplačilo računov - plačilna sposobnost - kaznivo dejanje poslovne goljufije
Pritrditi je pritožbi, da ob tem, ko je že prvo sodišče zanesljivo ugotovilo neplačilo v izreku sodbe specificiranih računov z opredelitvijo časa zapadlosti (obdobje 2010 - 2013) in kateri, kot je pokazal dokazni postopek, tudi niso bili s strani obeh obtožencev nikoli zavrnjeni, zaključke o (ne)obstoju preslepitve pač ni mogoče (ozko) graditi zgolj na dinamiki preteklega poslovnega odnosa med gospodarskima subjektoma, temveč je potrebno preslepitev povezovati tudi s kritičnim pristopom do solventnosti zavezane družbe, torej vseh njenih prilivov in odhodkov v celotnem tem obdobju ter tudi s siceršnjim ravnanjem poslovnega subjekta, ki je zavezan k poravnavi svojih obveznosti. Zato se je strinjati s pritožbo, da je sklepanje o (ne)obstoju preslepitvenega namena le ob poudarjenem načinu toleriranja oškodovane družbe glede poplačila računov v preteklem obdobju (tudi v obdobju, ki ni pod obtožbo) preozko, taki zaključki sodišča pa tudi nasprotujejo ugotovitvam izvedenke o tem, da so znašali prilivi zavezane družbe v inkriminiranem obdobju 506.943,38 EUR, odlivi pa 521.470,06 EUR, od tega pa je bilo največ odlivov usmerjenih na račun M. M. s.p. in celo na njegov osebni TRR. Zato se je strinjati s pritožbo, da za odločitev v tej kazenski zadevi ni ključnega pomena, na kakšni pravni podlagi so ti zneski bili izplačani, temveč le, da so v kritičnem obdobju bili iz TRR zavezane družbe ciljano preusmerjeni na oba navedena računa, med drugim tudi na obtoženčev osebni račun, pri čemer pa tudi po oceni pritožbenega sodišča ni mogoče mimo dejstva, da je M. M. bil edini družbenik zavezane družbe in kot tak tudi v svojstvu istočasno delujočega s.p., ki je opravljal identično dejavnost kot zavezana družba, kar prav gotovo terja poglobljeno presojo teh razmerij v odnosu do obveznosti napram oškodovani družbi.
kršitev predkupne pravice solastnika - prodaja kmetijskega zemljišča - obvestitev predkupnega upravičenca o nameravani prodaji
Solastnik ima tako tudi po ZKZ absolutno prednost pred ostalimi ponudniki, seveda pa se mora držati postopkovnih zahtev zakona, torej mora dati pisno izjavo o sprejemu ponudbe, ki jo pošlje priporočeno s povratnico prodajalcu in upravni enoti ali neposredno na upravni enoti na podlagi prvega odstavka 21. člena ZKZ. Zato ni mogoče pritrditi pravnemu naziranju tožeče stranke v njeni pritožbi, da je treba solastnika o prodaji obvestiti še individualno, saj zaradi specialnosti ZKZ zadošča objava ponudbe pri upravni enoti.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež
Iz izvedenega dokaznega postopka izhaja, da se v spornem obdobju tožnikovo zdravstveno stanje ni toliko izboljšalo, da bi bil zmožen za delo skladno z odločbo ZPIZ, temveč je bil tudi v spornem obdobju začasno nezmožen za delo.
ZFPPIPP člen 61, 61/6, 375, 375/2, 376/1, 376/1-1, 376/1-2.
konec stečajnega postopka - končno poročilo upravitelja - sklep o končanju stečajnega postopka - dolžnosti stečajnega upravitelja - izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah
Večina pritožbenih navedb je usmerjena v kritiko delovanja upravitelja, ki pa ne more biti predmet presoje utemeljenosti izpodbijanega sklepa o končanju stečajnega postopka.
Ni mogoče pritrditi pritožbenim navedbam, da upravitelj ni izvedel nobenih pravno relevantnih dejanj za ugotovitev obstoja in lokacije premičnin. Vprašanje, ali je izvedel prav vsa dejanja (katera konkretno, pritožba niti ne navaja), ne more biti razlog za očitek, da je neresnična njegova izjava, ki je bila podlaga za končanje stečajnega postopka.
postopek osebnega stečaja - ugovor proti odpustu obveznosti - kršitev obveznosti - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - poročilo o stanju dolžnikovega premoženja - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja - ločitvene pravice, pridobljene v postopku izvršbe ali zavarovanja, ki se prekine z začetkom stečajnega postopka
Pravica do odpusta obveznosti, ki je zakonska pravica, močno posega v ustavno pravico upnika do poplačila njegove terjatve, kar je del pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS. Pravica do odpusta obveznosti je med drugim odvisna tudi od izpolnjevanja obveznosti, ki jih stečajnemu dolžniku nalaga zakon. Kršitve teh obveznosti je zaradi poseganja v ustavno pravico upnika treba obravnavati še posebej strogo, ne pa v prekinjenem izvršilnem postopku.
Vsa vprašanja, ki ste tičejo lastninske pravice na predmetih, ki so sicer del stečajne mase, pa je treba izvrševati v stečajnem postopku, kar velja tudi za postopek osebnega stečaja, ne pa v prekinjenem izvršilnem postopku.
ZST-1 člen 18, 18/5. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3.
delno plačilo sodne takse - pravočasno plačilo sodne takse - procesna predpostavka - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za pritožbo - fikcija umika pritožbe - delno izpodbijanje sodbe - ugovor zoper plačilni nalog
Če bi pritožnik želel doseči nižjo taksno obveznost, bi odmerjeni taksni obveznosti moral nasprotovati z ugovorom. Samoiniciativno plačilo taksne obveznosti, manjše od odmerjene, pomeni delno plačilo taksne obveznosti. Da so posledice delnega neplačila enake pravnim posledicam neplačane sodne takse, je sodišče prve stopnje pravilno navedlo.
Pravočasno plačilo sodne takse je procesna predpostavka za obravnavanje pritožbe. Če sodna taksa za pritožbo zoper sodbo v danem roku ni plačana v celoti, ta predpostavka ni podana. Ker je način obravnavanja pritožbe predpisan, pritožbeno sodišče ne more obravnavati zgolj pritožbenih razlogov, nanašajočih se na eno od odločitev, vsebovanih v sodbi.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 48, 48/1, 48/1-1, 49, 49/1, 49/1-1. 51, 51/1, 51/1-2.
stroški dopolnitve izvedenskega mnenja
Predlagateljem velja pojasniti, da zgolj nestrinjanje z zgornjimi zaključki v dopolnitvi izvedenskega mnenja, kot jih izraža predmetna pritožba, ne vpliva na pravico izvedenca do povračila nagrade ter stroškov za opravljeno dopolnilno izvedensko delo, ki se pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa tudi ne presoja vsebinsko.
postopek v sporu majhne vrednosti - naročniška pogodba za mobilni telefon
Postopek v sporih majhne vrednosti.
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja, na katerega je sodišče druge stopnje vezano, pravilno uporabilo materialno pravo, izhajajoč pri tem iz med pravdnima strankama sklenjenega pogodbenega razmerja (naročniške pogodbe in aneksa k le-tej).