dohodnina - odmera dohodnine - dvojno obdavčenje - davek od dohodkov iz zaposlitve - mednarodna konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja - član uprave
Iz davčnih evidenc je razvidno, da je bil tožnik na podlagi Zakona o dohodnini do 5. 5. 2016 rezident Republike Slovenije, saj je imel uradno prijavljeno bivališče v Sloveniji. Rezident Slovenije je na podlagi 5. člena ZDoh-2 zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Republiki Sloveniji in od vseh dohodkov, ki imajo vir izven Slovenije. Tožnik je predložil dokazilo, da se šteje tudi za rezidenta Srbije po nacionalni zakonodaji. V postopku je bilo ugotovljeno, da je bil tožnik pri izplačevalcu dohodka zaposlen kot član uprave družbe A. d.d., zaradi česar je treba njegove dohodke obravnavati v skladu s 16. členom KIDO.
ZUreP-1 člen 93, 104, 105, 105/4.. ZUP člen 114, 114/1.
razlastitev - nujni postopek razlastitve - razlogi za odločitev
Izvedba nujnega postopka v obravnavani zadevi, in s tem možnost razpolaganja z nepremičninami že ob izdaji odločbe (in ne šele po pravnomočnosti razlastitvene odločbe, torej po izčrpanju tudi tožbe v upravnem sporu), izhaja iz terminskega plana in vseh ostalih utemeljitev v zahtevi za razlastitev, ki sta jih organa izčrpno povzela. Da razlastitvena upravičenka ne bi potrebovala nepremičnin že pred pravnomočnostjo razlastitvene odločbe, tožnik ni izkazal.
Določen rok je primeren in začetka gradnje ne prelaga neutemeljeno dolgo v breme tožnika, niti pričetka gradnje ne določa. Tožnik brez podlage meni, da se gradnja ne bo pričela prej, kot je določeno. Določen rok investitorju ne daje nobene pravice izven gradbenega dovoljenja, v zvezi s pričetkom gradnje. Postavljen je le v korist razlastitvenega zavezanca, da zahteva nepremičnino nazaj, kolikor se gradnja ne bo prej pričela.
upravni spor - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Sodišče v upravnem sporu o tožbi meritorno odloča le, če tožeča stranka izkazuje pravni interes (pravnovarstveno potrebo). Pravni interes pa je izkazan, če je tožba v upravnem sporu nujna, da si tožeča stranka svoj pravni položaj izboljša in mora obstajati ves čas postopka. Sodišče ugotavlja, da si tožeča stranka svojega pravnega položaja s predmetno tožbo ne more izboljšati. Tožeča stranka izpodbija odločbo o zavrženju pritožbe, po izdaji katere je bil postopek zoper tožečo stranko ustavljen. Vsebinska obravnava tožbe tako ne bi privedla k spremembi oziroma k izboljšanju pravnega položaja tožeče stranke, zato je bilo treba tožbo zavreči na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Ker tožeča stranka v postavljenem roku sodne takse za tožbo ni plačala, izpolnjeni pa tudi niso pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, je sodišče štelo, da je stranka tožbo umaknila.
Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (1992) člen 12, 16, 16/3, 17, 17/2. ZDen člen 44, 44/1, 44/6.
V situaciji, ko funkcionalno zemljišče ni bilo določeno, je treba uporabiti določbe 12. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja, po katerih se ugotovi, kolikšna površina šteje za funkcionalno zemljišče k (posameznemu) objektu. Le fundusi in tako ugotovljene površine funkcionalnih zemljišč se nato lahko vrednotijo kot zazidano stavbno zemljišče, v preostanku pa se stavbno zemljišče vrednoti kot nezazidano (ali komunalno opremljeno ali neopremljeno).
Prvostopni organ je tisti, ki bi moral izvesti ogled na kraju samem, če bi presodil, da je za pravilno ugotovitev dejanskega stanja potrebna izvedba tega dokaza, pri tem pa k ogledu povabiti tudi tožnika, ki ga nedvomno ni mogoče opredeliti kot zainteresirano javnost, ker je stranka postopka (164., 199. in 200. člen ZUP). Pred izdajo odločbe pa bi moral biti tožnik tudi seznanjen z rezultati ugotovitvenega postopka, torej z dejstvi in okoliščinami, ki so bila pomembna za izdajo odločbe, in mu dati možnost izjave.
ZDavP-2 člen 74, 74/3, 74/4. ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-11.
dohodnina - akontacija dohodnine - navidezni posel - drug dohodek - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje - napačna uporaba materialnega prava
V ponovnem postopku se bo moral davčni organ opredeliti in pojasniti konkretne okoliščine, na podlagi katerih ocenjuje, da gre za navidezne posle, pri čemer bo moral konkretno pojasniti, katera dejstva so za to pravno podlago odločilna in zakaj ugotovljeno dejansko stanje utemeljuje presojo, da je šlo za navidezne pravne posle. V ponovljenem postopku bo potrebno ugotoviti pravilno dejansko stanje tudi v delu, ki se nanaša na prenakazila med posameznimi računi, ki jih ima tožnik pri različnih bankah.
Uredba Sveta (EGS) št. 1768/92 z dne 18. junija 1992 o uvedbi dodatnega varstvenega certifikata za zdravila člen 13. Uredba (ES) št. 469/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila (Kodificirana različica) ( ) člen 13, 13/1, 18, 22. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 288.
patent - dodatni varstveni certifikat - opredelitev roka zapadlosti
Tožnik je upravičen, neposredno na podlagi 18. člena Uredbe 469/2009 pri toženki zahtevati popravek odločbe o podelitvi DVC glede njegovega trajanja in to ves čas, dokler certifikat ne preneha. Po presoji sodišča bi morala toženka tožnikovo prošnjo (zahtevo) za ponovni preračun roka zapadlosti DVC šteti kot zahtevo (vlogo) v smislu 18. člena Uredbe 469/2009 za popravek trajanja zadevnega certifikata in jo vsebinsko obravnavati. Pri tem bi morala v zvezi s popravkom oziroma določitvijo trajanja certifikata upoštevati razlago pojma "datum prvega DDP v Skupnosti oziroma Uniji“ v smislu prvega odstavka 13. člena Uredbe 469/2009, kot jo je v sodbi z dne 6. 10. 2015 v zadevi C-471/14 podalo SEU, to je, da se kot "datum prvega DDP v Uniji" upošteva datum uradne obvestitve naslovnika sklepa o izdaji DDP o tem sklepu.
Uredba Sveta (EGS) št. 1768/92 z dne 18. junija 1992 o uvedbi dodatnega varstvenega certifikata za zdravila člen 13. Uredba (ES) št. 469/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila (Kodificirana različica) ( ) člen 13, 13/1,18, 22. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 288.
patent - dodatni varstveni certifikat - opredelitev roka zapadlosti
Tožeča stranka je upravičena neposredno na podlagi 18. člena Uredbe 469/2009 pri toženki zahtevati popravek odločbe o podelitvi DVC glede njegovega trajanja in to ves čas, dokler certifikat ne preneha.
Uredba Sveta (EGS) št. 1768/92 z dne 18. junija 1992 o uvedbi dodatnega varstvenega certifikata za zdravila člen 13. Uredba (ES) št. 469/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila (Kodificirana različica) ( ) člen 13, 13/1, 18, 22. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 288.
patent - dodatni varstveni certifikat - opredelitev roka zapadlosti
Po presoji sodišča bi morala toženka tožnikovo prošnjo (zahtevo) za ponovni preračun roka zapadlosti DVC šteti kot zahtevo (vlogo) v smislu 18. člena Uredbe 469/2009 za popravek trajanja zadevnega certifikata in jo vsebinsko obravnavati. Pri tem bi morala v zvezi s popravkom oziroma določitvijo trajanja certifikata upoštevati razlago pojma "datum prvega DDP v Skupnosti oziroma Uniji“ v smislu prvega odstavka 13. člena Uredbe 469/2009, kot jo je v sodbi z dne 6. 10. 2015 v zadevi C-471/14 podalo SEU, to je, da se kot "datum prvega DDP v Uniji" upošteva datum uradne obvestitve naslovnika sklepa o izdaji DDP o tem sklepu.
denacionalizacija - denacionalizacijski zavezanec - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - glavna stvar in pritikline
Ni mogoče šteti za dokazano, da bi bila lastnica nepremičnine in prej imetnica pravice uporabe (razpolaganja) katera druga oseba kot tožnica, ki je kot lastnica vpisana v zemljiško knjigo.
davek na dodano vrednost (DDV) - dodatna odmera DDV - računi - missing trader - davčna goljufija - subjektivni element
Objektivne okoliščine, od katerih je še zlasti pomembna okoliščina, da je tožnik z navedenimi družbami posloval drugače v primerjavi z drugimi primerljivimi dobavitelji v istem časovnem obdobju, kažejo na to, da je tožnik vedel za nezakonitosti poslovanja družb, ki so mu izdale račune in na tožnikovo povezanost z davčno goljufijo. V obravnavani zadevi ugotovljene objektivne okoliščine na strani tožnika in sicer: - pomanjkanje verodostojnih listin; - tožnikovo neobičajno poslovanje; - tožnikovo poslovanje, ki se razlikuje od običajne poslovne prakse; - tožnikovo poslovanje, ki se je v spornih primerih razlikovalo tudi od tožnikove siceršnje poslovne prakse v primerjavi z drugimi dobavitelji, s katerimi je posloval v istem časovnem obdobju; - sodelovanje še s tremi MT družbami, omogočajo zaključek, da je pri tožniku podan subjektivni element.Tožnik je vedel, da je s sprejemom navedenih računov in uveljavljanjem pravice do odbitka vstopnega DDV od navedenih računov sodeloval pri davčni goljufiji in da družbe, ki so izdale navedene račune, niso imele namena plačati obračunanega DDV od navedenih računov. S tem pa je po presoji sodišča tožniku mogoče očitati, da ni bil le malomaren, pač pa je sam sodeloval pri davčni goljufiji.
sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami
Iz dokazov, priloženih odgovoru na tožbo, jasno in nesporno izhaja, da je bila devizna vloga prvotno odprta pri zagrebški podružnici Ljubljanske banke, v celoti prenesena na Zagrebačko banko d.d. Zagreb in zato dne 9. 7. 1992 tudi saldirana. Sredstva so bila prenesena po volji prvotnega imetnika devizne vloge, kar dokazuje podpis njegove pooblaščenke na izjavi o prenosu deviznih sredstev z dne 27. 2. 1992. Prenos je bil torej izveden zakonito in prostovoljno.
nepopolna tožba - poziv k dopolnitvi tožbe - zavrženje tožbe
Tožeča stranka vloge-tožbe skladno s pozivom sodišča v postavljenem roku ni dopolnila, tožba pa ostaja do tolike mere nepopolna, da jo sodišče zaradi tega ne more obravnavati, zato jo je na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 s sklepom zavrglo.
Sodišče nima zakonskega pooblastila zato, da bi samo nadomeščalo voljo strank, zato mora biti ta volja izražena dovolj jasno, da lahko sodišče ravna v skladu z njo.
ZNISESČP člen 2, 2/2. ZUP člen 9, 144, 144/1, 144/1-1, 144/1-2, 146, 146/3, 237, 237/2, 237/2-3.
verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - skrajšani ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja strank
Za odločanje toženke v skrajšanem ugotovitvenem postopku niso bili izpolnjeni pogoji. Tožnik v tožbi namreč smiselno ugovarja okoliščinam prenosa sredstev iz svoje devizne knjižice – navaja, da je bil prenos opravljen le formalno oziroma “za evidenco“ in da sam nanj ni imel nobenega vpliva, še manj pa je iz tega naslova deležen kakršnihkoli posledic – kar je ena od okoliščin, ki izhajajo iz 2. člena ZNISESČP. Tožnik torej ugovarja nepravilnemu oziroma zmotno ugotovljenemu dejanskemu stanju in v posledici napačni odločitvi, kar pa je lahko ugovarjal šele v tožbi, saj pred izdajo odločbe za to ni imel niti možnosti, pa bi jo moral imeti.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - verifikacija stare devizne vloge - kršitev načela zaslišanja stranke - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka je svojo odločitev oprla tudi na podatke ter dokumente, ki jih je na podlagi 9. člena ZNISESČP pridobila s strani Ljubljanske banke d.d., Ljubljana. Glede na način pridobitve podatkov in iz njih izhajajočem dejanskem stanju, sodišče ugotavlja, da bi morala tožena stranka pred izdajo izpodbijanega sklepa tako pridobljene podatke posredovati tožnici in ji dati možnost, da se o njih izreče. Ker tega ni storila, je zagrešila bistveno kršitev določb postopka. Prav tako obrazložitev izpodbijanega sklepa ne ustreza standardu ustrezne obrazloženosti, kot izhaja iz prvega odstavka 214. člena ZUP. Če obrazložitev takšne vsebine nima, stranka nima možnosti učinkovitega izpodbijanja odločitve, sodišče pa tudi ne more preizkusiti njene zakonitosti.
verifikacija stare devizne vloge - vložitev tožbe - prekluzivni rok - zavrženje tožbe
Iz predloženega upravnega spisa oziroma povratnice, ki se nahaja v predloženem upravnem spisu, je razvidno, da je bila izpodbijana odločba tožene stranke, s katero je bil postopek končan, tožeči stranki vročena dne 17. 1. 2017. Iz podatkov na pisemski ovojnici, s katero je bila poslana tožba, je razvidno, da je tožeča stranka tožbo priporočeno po pošti oddala šele dne 27. 2. 2017, torej po poteku zakonsko določenega roka.
Iz odgovorov na vprašanja, ki so na spletni strani toženke objavljeni na strani, na kateri je bil objavljen predmetni javni razpis in ki imajo kot takšni status dopolnitve razpisne dokumentacije, izhaja, da je gradbeno dovoljenje pogoj za prijavo na razpis in da nujnost gradbenih dovoljenj preverja strokovna komisija za odpiranje vlog. Podatki upravnega spisa kažejo, da je toženka v pozivu k dopolnitvi tožničine vloge jasno navedla, da je komisija za odpiranje vlog preverila tožničino vlogo in ugotovila, da le-ta med drugim ne vsebuje kopije gradbenega dovoljenja, glede na to, da predlagani poseg presega vzdrževalna dela in predstavlja rekonstrukcijo, za kar je potrebno gradbeno dovoljenje. Po razpisu pristojno telo (komisija za odpiranje vlog) je torej presodilo, da gradbeno dovoljenje v predmetnem primeru je potrebno, o čemer enako sodi tudi sodišče. Sodišče še dodaja, da pa tudi v primeru, če bi tožnica menjavala le kakšen dotrajan ali preperel špiravec ali lego, kot to navaja v tožbi, bi to še vedno predstavljalo poseg v strešno konstrukcijo in ji nalagalo obveznost pridobitve gradbenega dovoljenja.
igre na srečo - delitev napitnine - delovna uspešnost - nadzor nad izvajanjem zakona o igrah na srečo
Ob upoštevanju določbe drugega odstavka 91. člena ZIS se napitnina lahko nameni le za plače zaposlenim za delovno uspešnost. Zaposleni pa so samo osebe, ki izpolnjujejo pogoje za delavca po 4. členu ZDR-1 in s katerimi delodajalec sklene delovno razmerje na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Zakonodajalec pri izplačilu napitnine razlikuje med zaposlenimi delavci in drugimi delavci iz 86. člena ZIS, čeprav obe skupini sodelujeta pri izvajanju posebnih iger na srečo pri posameznem koncesionarju v igralnici, kjer se ustvarja napitnina, delitev katere je predmet presoje. Vsem je namreč prepovedano prejemati napitnino neposredno od igralcev, pri delitvi napitnine pa sodelujejo le zaposleni delavci. V tem enaka položaja je torej zakonodajalec različno uredil, ker pri delitvi napitnine sodelujejo le zaposleni in ne vsi delavci (tako odločba US RS, št. U-I-50/16-19 z dne 6. 6. 2018).
samostojni podjetnik - brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči
Po določbi 10. člena ZBPP med upravičence do brezplačne pravne pomoči ne sodijo gospodarski subjekti, torej tudi ne samostojni podjetnik posameznik. Podjetnik je po ZGD-1 fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Pritrditi gre tožniku, ki v tožbi navaja, da je ta zakonska določba podlaga, da se v nekaterih sferah, na primer na davčnem področju, samostojni podjetnik upošteva kot fizična oseba, vendar pa po presoji sodišča to za določbe ZBPP ne velja. Namen brezplačne pravne pomoči je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, ob upoštevanju socialnega položaja osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Po presoji sodišča je torej brezplačna pravna pomoč omejena le na fizične osebe, ne pa tudi na fizične osebe, ki so gospodarski subjekti, sicer bi to izhajalo iz določb zakona. Takemu stališču pritrjujejo tudi določbe ZBPP, ki se nanašajo na ugotavljanje materialnega položaja prosilca s tem, da se preverja njegov finančni položaj in finančni položaj njegove družine. V zakonu namreč ni določb, ki bi predpisovale način ugotavljanja finančnega položaja samostojnega podjetnika kot gospodarskega subjekta in to sodišču prav tako kaže, da teh subjektov ni mogoče uvrstiti med upravičence do brezplačne pravne pomoči po ZBPP.