motenje posesti - motilec - delovno razmerje - detentor
Dejstvo, da je delodajalka tožencev tema naročila izvršitev določenega dela, samo po sebi ne izključuje tožencev kot motilcev: vkolikor sta se zavedala, da odkazano delo pomeni motenje tožnikove posesti ter da gre za samovoljno in protipravno dejanje, sta torej s svojim dejanjem posegla v tožnikovo posest. Dejstvo, da sta delovnem oziroma pogodbenem razmerju, bi utegnilo biti relevantno le pri presoji utemeljenosti restitucijskega dela zahtevka, ki je seveda za posestno tožbo kot dajatveno tožbo bistvenega pomena, saj se prav z njim uresničuje posestno varstvo. Vkolikor bi toženca po nalogu delodajalke tožniku odvzela posest stvar in bi bila ta v njeni posesti (prim. 71. čl. ZTLR), bi zoper njiju ne bil utemeljen restitucijski zahtevek. Vendar pa v obravnavanem primeru ne gre za odvzem, temveč motenje posesti, nikakršnih ovir pa ni za ugoditev (ob predpostavki, da je utemeljen) prepovednemu delu zahtevka, ki je prav tako kot restitucijski dajatven.
Z dnem ko je oklic o začetku stečajnega postopka nabit na sodno desko je, glede na določbo 4. točke 1. odst. 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, izvršilni postopek prekinjen že po samem zakonu.