ZZUOOP člen 68, 74, 74/5. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
COVID-19 - nadomestilo plače - začasno čakanje na delo - bistvena kršitev določb upravnega postopka - ugoditev tožbi
Predmet presoje v tem upravnem sporu je pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa v delu, v katerem tožeči stranki ni bila priznana pravica do povračila izplačanih nadomestil plač za začasno čakanje na delo za delavko. Izpodbijana odločitev ni obrazložena tako, da bi jo bilo mogoče preizkusiti, pomanjkljiva obrazložitev pa omejuje učinkovito varstvo pravic strank v postopku.
namen brezplačne pravne pomoči - neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč - dopolnitev vloge - ugoditev tožbi
Ugotovitev organa za BPP, da prosilka ni navedla v zvezi s katerimi postopki želi dodelitev BPP, pomeni, da za sporno dodelitev BPP v določbah zakona ni pravne podlage oziroma, da je bila odločitev o dodelitvi BPP preuranjena. Tožena stranka bi namreč morala upoštevati, da je dodeljena oblika BPP vezana na postopke iz prvega odstavka 1. člena ZBPP.
inšpekcijski postopek - poklicni gasilci - poveljnik - (ne)izpolnjevanje pogojev - ugoditev tožbi - odprava odločbe - ustavitev inšpekcijskega postopka
Po presoji sodišča so pogoji za poveljnika ali operativnega vodjo v poklicni enoti najvišje kategorije določeni le v petem odstavku 13. člena ZGas, torej za tožnika, ki opravlja dela in naloge direktorja - poveljnika poklicne gasilske enote, ne velja pogoj opravljenega izobraževanja v gasilski šoli po programu za poklicne gasilce in opravljenega predpisanega strokovnega izpita.
Ker je tožena stranka izdala upravni akt, ki je v nasprotju s pravnim mnenjem sodišča, narava stvari to dopušča, relevantno dejansko stanje pa je med strankama nesporno, je sodišče sledilo predlogu tožnika in o zadevi odločilo meritorno, tako da je izpodbijano odločbo odpravilo. To pomeni, da je inšpekcijski postopek, ki ga je uvedel prvostopenjski organ, ustavljen.
Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Ivančna Gorica (2013) člen 8, 11, 13, 28. ZVO-1 člen 149.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - priključitev objekta na javno kanalizacijsko omrežje - obvezen priklop na javno kanalizacijo - soglasje - pridobitev soglasja za priključitev
Da javno kanalizacijsko omrežje ni zgrajeno oziroma da ni potekel rok, v katerem bi se moral tožnik priključiti na javno kanalizacijo, tožnik ne ugovarja. Zato je upravni organ pravilno ugotovil, da so stekli pogoji za obvezno priključitev na javno kanalizacijo in tožniku naložil, da pridobi soglasje za priključitev na javno kanalizacijo. Na podlagi vloge z dne 24. 12. 2015 je bil tožniku odmerjen komunalni prispevek. Naslednji korak tožnika v postopku priključitve objekta na javno kanalizacijo pa bi moral biti vložitev pisne vloge, da bi se lahko skladno s 13. členom Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Ivančna Gorica opravila priključitev objekta na javno kanalizacijo, ob pridobljenem soglasju in izpolnjenih vseh pogojih iz soglasja. Take vloge pa tožnik ni podal, zato mu je bilo to naloženo z izpodbijano odločbo.
ZPDZC-1 člen 3. ZGD-1 člen 667. ObrZ člen 6, 7, 7/1.
tržna inšpekcija - delo na črno - obrtno dovoljenje - univerzalno pravno nasledstvo
Iz določb ObrZ po oceni sodišča nedvomno izhaja, da je obrtno dovoljenje izdano določeni fizični ali pravni osebi, ki je zanj zaprosila (ter za izdajo katerega morajo biti izpolnjeni z zakonom določeni pogoji) in se na drugo pravno ali fizično osebo ne more prenesti (kar pravilno ugotavlja tudi tožnik). Že iz tega razloga ni mogoče slediti razlagi tožnika, da se je obrtno dovoljenje, izdano podjetniku posamezniku, preneslo kot pravica v okviru univerzalnega pravnega nasledstva na tožnika kot družbo z omejeno odgovornostjo, ne glede na generalno določbo 667. člena ZGD-1. Ta določba sicer omogoča podjetniku statusno preoblikovanje s prenosom podjetja med drugim na novo kapitalsko družbo, ki se ustanovi zaradi prenosa podjetnikovega podjetja (kot v tem primeru) (prvi odstavek), s čimer preidejo na družbo podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s tem podjetjem, družba kot univerzalni pravni naslednik pa vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika (drugi odstavek), vendar pa je ObrZ v tem primeru v razmerju do ZGD-1 (oziroma njegovih določb, ki se nanašajo na univerzalno pravno nasledstvo podjetnika) lex specialis. Ta namreč ureja področje pridobitve ter prenehanje obrtnega dovoljenja ter njihov vpis v obrtni register, ki ga ZGD-1 ne.
ZDen člen 19, 19/1, 19/1-4, 32, 32/2, 89. ZCes-1 člen 2/1, 2/1-32, 39, 39/2, 39/3.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - bistvena okrnitev prostorske kompleksnosti - funkcionalno zemljišče k stavbi - pomanjkljiva obrazložitev
Kolikor je parcela v delu vhod v garaže (kot izhaja iz izreka), bi lahko šlo za funkcionalno zemljišče k garaži, kar je treba urediti v ustreznem postopku, da bi se na ta status kot oviro za vrnitev v naravi lahko organ uprl. V kolikor pa gre za parkirišče, pa se tudi to, ne glede na to, ali je divje, zgrajeno brez gradbenega dovoljenja, neurejeno, asfaltirano ali makadamsko, šteje za zazidano stavbno zemljišče, ki se ne vrača v naravi, če gre za površine, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem (2. člen in drugi odstavek 3. člena ZSZ).
Če je organ menil, da gre pri obravnavanih nepremičninah za kompleks oz. del kompleksa, kar bi pomenilo oviro iz 4. točke prvega odstavka 19. člena ZDen, bi moral natančno pojasniti, kaj v obravnavanem primeru predstavlja kompleks, navesti lastnosti (razloge), zakaj pomeni sklop parcel kompleks (njihovo funkcionalno povezanost), (razlog lahko izhaja tudi iz prostorskega akta) in zakaj meni, da je v obravnavanem primeru izpolnjen pogoj bistvene okrnjenosti prostorske kompleksnosti oziroma namen izrabe prostora in nepremičnin, ki je po določbi 4. točke prvega odstavka 19. člena ZDen pogoj za uporabo te določbe.
zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ugoditev tožbi - skrajšani ugotovitveni postopek
V zadevi je odločilnega pomena ugotovitev, kdo vse so člani družinske skupnosti in s tem povezano vprašanje, zakaj se pri ugotavljanju višine povprečnega dohodka družine upošteva samo tožnikova partnerica oziroma zakaj se kljub izpolnjeni prošnji za dodelitev BPP s strani hčere, slednja ne upošteva kot (vzdrževani) družinski član. Zaradi izvedenega skrajšanega ugotovitvenega postopka tožnik pred izdajo izpodbijane odločbe ni imel možnost ugovarjati dejanskim ugotovitvam, niti pojasniti, zakaj meni, da bi morala biti hči upoštevana kot tretji družinski član. Tako je podana tudi bistvena kršitev pravil upravnega postopka.
ZDRS člen 10, 10/1, 10/1-3, 10/1-4, 10/8, 10/9. Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije (2007) člen 2, 2/1, 2/1-6, 3, 3/1.
sprejem v državljanstvo - pogoj nepretrganega prebivanja v RS - dejansko življenje - prekinitev dejanskega življenja v Sloveniji - zagotovilo o sprejemu v državljanstvo - ugoditev tožbi
Tožena stranka se ne opredeli do tega, na kakšen način se je prekinila trajna povezava med tožnico in RS, ter ni ocenila celotno ostale dokaze, ki jih je izvedel organ prve stopnje, ki nasprotujejo sporni ugotovitvi, da je tožnica dejansko bivanje v RS prekinila z domnevnim bivanjem 60 dni v Švici in 17 dni v BiH, zaradi česar tožnica ne izpolnjuje pogoja 10-letnega dejanskega bivanja v Sloveniji, od tega zadnjih 5 let pred vložitvijo prošnje neprekinjeno.
Kot sredstva, ki prosilcu zagotavljajo materialno in socialno varnost, je upoštevati vse, kar ima svojo denarno vrednost in je lahko predmet prosilčevega razpolaganja. To pa niso samo denarni prejemki, ampak tudi ostalo prosilčevo premoženje (nepremičnine, premičnine večje vrednosti, poslovni deleži v družbi itd.).
sprejem v državljanstvo - zavrženje vloge - prepozna vloga - materialni zakonski rok - zavrnitev tožbe
Tožnik je 18. 2. 2019 vložil vlogo za sprejem v državljanstvo RS po 40. členu ZDRS, zato je pravilna in zakonita odločitev tožene stranke, ki je njegovo prošnjo zavrgla, saj gre za materialni zakonski rok za vlaganje prošenj, ki je potekel 29. 11. 2003 in ga tudi po presoji sodišča ni mogoče podaljševati.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - stranski udeleženec - pravna korist - pregled dokumentov postopka
Postopek se nanaša na nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov (prvi odstavek 2. člena ZIN); kot tak je zato organiziran in se izvršuje zaradi varstva javnega interesa in se vodi po uradni dolžnosti. V postopku je lahko udeležen poleg zavezanca tudi stranski udeleženec, če so njegove pravice ali pravne koristi z ukrepi gradbenega inšpekcijskega nadzorstva prizadete, oziroma če obstaja določeno pravno razmerje stranskega udeleženca do upravne stvari, ki je predmet konkretnega postopka.
V skladu s sodno prakso mora prosilec verjetno izkazati, da ima od pregleda dokumentacije upravne zadeve neposredno (tedaj obstoječo ter ne morebitno ali bodočo) osebno korist (ter ne tujo ali javno), ki je oprta na zakon ali drug zakonit predpis (dejanska korist ne zadostuje). Sodišče ugotavlja, da tožnik ni konkretiziral, katere pravice so mu bile kršene z zatrjevanimi emisijami in v katerem civilnem oziroma upravnem postopku jih uveljavlja, niti ni navedel pridobitev katerih listin bi za to potreboval.
dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici - odsvojitev delnic - odredba
Tožena stranka je pravilno zaključila, da je drugo tožeča stranka delnice zavarovalnice pridobila za račun tretje tožeče stranke. Ker nobena od družb ni pridobila dovoljenja za pridobitev deleža (neposrednega oziroma posrednega), sta družbi v položaju neupravičenega imetnika kvalificiranega deleža zavarovalnica. Ta položaj se za tretje tožečo stranko s prodajo delnic prvo tožeči stranki ni v ničemer spremenil, kar pravilno ugotavlja tožena stranka.