brezplačna pravna pomoč - navedba neresničnih podatkov o premoženjskem stanju
V primeru, ko organ za brezplačno pravno pomoč ugotovi, da je prosilec v vlogi navedel neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju oz. o premoženjskem stanju članov svoje družine, za izdajo odločbe na podlagi petega odstavka 20. člena ZBPP ni pomembna vrednost zamolčanega premoženja.
ZVOP-1 člen 54, 74. URS člen 15, 38, 153. ZInfP člen 8. ZIN člen 29, 32.
obdelava osebnih podatkov - poseg v ustavne pravice - videonadzor javnih površin - uporaba podatkov z namenom izrekanja prekrškovnih sankcij
Veljavni zakoni ne dajejo pravne podlage za izvajanje videonadzora javnih površin za namene vodenja prekrškovnih postopkov, saj takšna obdelava v zakonu ni določena niti z določili ZVOP-1, niti ZVCP, ZP-1, ZLS in ZORed. Šele, če so ti posegi izrecno dovoljeni, pride v poštev presoja še z vidika načela sorazmernosti, saj tožniku, ki je po svojem pravnem statusu organ lokalne skupnosti, nobeden od specialnih zakonskih predpisov ne daje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov vseh posameznikov, ki se naključno znajdejo na videonadzornem območju, z namenom ugotavljanja ali in kateri prekršek je bil storjen, posledično pa tudi nadaljnjega pridobivanja podatkov o lastniku napačno parkiranega vozila in kršitelju zaradi izrekanja glob.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - izrek odločbe
Dispozitiv upravne odločbe mora biti kratek in določen. To pomeni, da mora biti vsebina odločitve o pravici oziroma obveznosti stranke formulirana tako, da je neposredno in nedvomno izražena v dispozitivu. Dispozitiv odločbe ni jasen in določen, če dopušča različna tolmačenja. V predmetni zadevi pa ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali je tožniku dodeljen zagovornik le za enkratno dejanje v postopku (podaja zagovora), ali pa mu je dodeljen zagovornik za zastopanje v celotnem kazenskem postopku.
CZ člen 146, 146/1, 146/1-b, 154, 154/1, 154/1-a, 154/4. ZUP člen 281, 281/1.
carina - plačilo uvozne dajatve - naknaden obračun carinskega dolga - rok za odmero carinskega dolga
Ker je bilo v tej zadevi že odločeno, vendar pa so bile te odločbe kasneje odpravljene, je v času izdaje izpodbijane odločbe petletni rok za naknaden obračun carinskega dolga že potekel. Če se odločba odpravi, se namreč odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale, kar pomeni, da odprava učinkuje za nazaj, to pa pomeni, da z odpravo odločbe o obveznosti tožeče stranke glede plačila dolga sploh še ni bilo odločeno.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - pogoji za razrešitev odvetnika - izkazanost pogojev
Odvetnica je opravljala dolžnosti v okviru odobrene brezplačne pravne pomoči. Iz prilog, ki jih je predložila, izhaja, da je ne glede na njihovo pretiranost pri modifikaciji tožbenih zahtevkov sledila navodilom tožnika, kar je v besedilu vlog izrecno navedeno in poudarjeno. To, da je odvetnica v redu zastopala tožnika, izhaja tudi iz podatkov upravnega spisa, kjer je razvidno, da ga je pogostokrat vabila na sestanke v svojo pisarno in sledila njegovim željam.
dohodnina - odmera dohodnine - ugovor zoper informativni izračun dohodnine - posebna olajšava za vzdrževane družinske člane - pritožba - nova dejstva in novi dokazi
Določba 271. člena ZDavP-2, ki določa, da lahko davčni zavezanec uveljavlja posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane tudi v ugovoru zoper informativni izračun, pomeni, da zavezanec podatkov in zahtev, ki jih je navedel v ugovoru zoper informativni izračun, kasneje v pritožbi zoper odločbo, s katero je bilo odločeno o ugovoru, ne more več spreminjati, dejstev in zahtev pa tudi ne more navajati oz. postavljati na novo.
ZUS-1 člen 36, 63, 63/1. ZJZP člen 58, 58/5. ZVet-1 člen 66, 66/2, 75. ZGJS člen 32, 33. Uredba o mreži javne veterinarske službe in izvajalcev nalog odobrenih veterinarjev člen 8, 8/1, 8/2. ZVRS člen 21. ZUP člen 224, 224/14.
Koncesijsko razmerje nastane z dnem, določenim s koncesijsko pogodbo, ki se sklene na podlagi pravnomočne odločbe o izbiri koncesionarja. Koncesijo je tožeča stranka pridobila že z izdajo odločbe o podelitvi koncesije, medtem ko se koncesijska pogodba, ki pomeni nekaj drugega kot koncesija, sklene kasneje.
ZVet določa, da vsebuje javni razpis med drugim tudi navedbo o začetku in trajanju koncesije. Ker določa Uredba vsebino javnega razpisa, obstaja tako tudi zakonska podlaga o tem, da sme Uredba določati to, kdaj se sklene koncesijska pogodba in koliko časa lahko traja. Tudi 33. člen ZGJS določa, da koncesijski akt vsebuje tudi začetek in čas trajanja koncesije.
Zaradi učinkov pravnomočnosti odločbe sodišče v postopku ne more upoštevati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na ugotovljeno kršitev v zvezi z obveznostjo oprave izobraževalnih programov, saj bi tovrstne ugovore tožnik lahko uspešno uveljavljal le v tožbi zoper upravno odločbo, česar pa ni storil.
obnova postopka - obnova postopka vpisa v poslovni register - obnovitveni razlog - kasneje nastalo novo dejstvo
Novo dejstvo in nov dokaz v smislu 1. točke 260. člena ZUP morata biti taka, da bi mogla sama zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bilo to dejstvo oziroma dokaz navedeno in uporabljeno v prejšnjem postopku. Zakonodajalec govori o novem dejstvu oziroma dokazu zato, ker gre za dejstvo, za katero je stranka oziroma organ izvedela naknadno, bi pa lahko pripeljalo do drugačne odločbe, če bi zanj izvedela že pred izdajo odločbe. Če pa je dejstvo oziroma dokaz nastalo pozneje, obnovitveni razlog ni podan, kar sta v konkretnem primeru pravilno ugotovila tako prvostopenjski organ kot tudi tožena stranka, saj je tožnik zahtevi priložil izpisek iz Registra zdravstvenih delavcev, ki je bil pridobljen po zaključku postopka, katerega obnovo zahteva tožnik, zato ne more biti razlog za obnovo postopka po 1. točki 260. člena ZUP.
Dejstvo, ki je nastalo po končanem upravnem postopku, ne vpliva na strankino pravico ali obveznost, ampak je lahko le razlog za uvedbo novega postopka, ki mu je podlaga novonastalo dejansko stanje, ne pa razlog za obnovo dokončnega upravnega postopka.
Glede na podatke v spisu in vsebine predloženih vlog sodišče lahko samo predpostavlja, da je pri navedbi opravilne številke odločbe z dne 20.2.2009 v izreku prišlo do pomote, saj je iz uvoda kot obrazložitve razvidno, da gre za odpravo odločbe št. 06160-30/2007-1 z dne 19.6.2007 in za obravnavo pritožbe proti odločbi št. 06160-30/2007-1 z dne 19.6.2007 ter da je odločba št. 02046-29/2007 z dne 20.2.2009 izdana v povezavi s sodbo Upravnega sodišča U 2183/2007-10 z dne 21.1.2009. Ker je v upravni odločbi odločilen izrek, sodišče ne more upoštevati, da je bila z odločbo št. 02046-29/2007 z dne 20.2.2009 odpravljena odločba št. 06160-30/2007-1 z dne 19.6.2007 in ne odločba št. 080104/01-9 z dne 19.6.2007. Iz tega sledi, da ima tožeča stranka prav, da o pritožbi zoper odločbo št. 06160-30/2007-1 z dne 19.6.2007 sploh še ni bilo odločeno. Tožeča stranka pa tožbe zaradi molka organa ni vložila, zato je moralo sodišče njeno tožbo v delu, ki se nanaša na odločbo z dne 19. 6. 2007 zavreči, saj je bila vložena prezgodaj.
Izpodbijana odločba z dne 20. 11. 2009 se ne more preizkusiti. Odločba, ki je predmet preizkusa v tem upravnem sporu, spreminja odločbo z dne 30. 5. 2007. Ta odločba Inšpektorata RS za delo z dne 30. 5. 2007 pa je že bila v celoti nadomeščena z odločbo z dne 19. 6. 2007. Odločba z dne 30. 5. 2007, zato ne obstaja več in ne more biti spremenjena in tudi ne more v preostalem delu ostati v veljavi, kot je navedeno v zadnjem odstavku izreka izpodbijane odločbe ministrstva z dne 20. 11. 2009.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - zahteva za izločitev sodnika
Višje sodišče je povsem utemeljeno zavrnilo zahtevo za izločitev predsednika Okrožnega sodišča, okrožnega sodnika C.C. Postopek je sodišče izvedlo v skladu z določbami 39. člena ZKP, potem ko je ugotovilo, da nobeden izmed taksativno naštetih razlogov za izločitev ni podan. Višje sodišče, ki je odločalo o izločitvi, je tudi na podlagi izjave sodnika pridobljene po tretjem odstavku 42. člena ZKP ugotovilo, da v obravnavani zadevi sodnik (kot dežurni preiskovalni sodnik) tožnika kot obdolženca v tem postopku ni zaslišal, in ker pri tem procesnem dejanju sploh ni sodeloval, mu tudi ni mogoče očitati kršitve konvencijskih pravic in določb 22. in 29. člena Ustave RS.
Stranski udeleženec v postopku sicer lahko opozarja na vse morebitne nepravilnosti, vendar so z vidika njegovih pravnih interesov relevantni le tisti ugovori, s katerimi bo skušal preprečiti poseg v svoj pravno varovani položaj, tega pa mu zagotavlja le skladno z izdanim gradbenim dovoljenjem zgrajen (njegov) stanovanjski objekt.
upravni postopek - pravnomočna odločba - odprava pravnomočne odločbe
Upravni organ v materialno pravnomočno odločbo razen v primerih, ki so določeni v 4. odst. 225. člena ZUP ne more posegati, niti ob spremembi dejanskega, niti ob spremembi pravnega stanja. Materialna pravnomočnost odločbe je namreč institut, ki stranki zagotavlja pravno varnost in je tudi ustavnopravno zavarovan z določbo 158. člena Ustave RS. Ker je z izpodbijano odločbo prvostopni upravni organ odpravil pravnomočno odločbo občine, je takšna odločitev, ki jo je potrdila pritožbena odločba, nezakonita, glede na to, da ni imel za takšno odpravo prvostopni organ nobene pravne podlage v zgoraj navedenih določbah ZUP.
DDV - odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - navidezni pravni posel - fiktivni račun - subjektivni element
V konkretnem primeru gre za nepriznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi spornih računov, za katere prvostopni organ ugotavlja, da jih je izdal neplačujoči gospodarski subjekti oz. „missing trader“, tožniku pa očita, da je vedel, da sodeluje v goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti, skladno s prakso Sodišča Evropske Skupnosti (sodba C 439/04 in C 440/04).
Uredba o okoljski dajatvi, zaradi onesnaževanja okolja, zaradi nastajanja izrabljenih gum člen 3, 9, 10. ZGD-1 člen 6, 6-1.
carina - prijava dejavnosti proizvajalcev oziroma pridobiteljev gum - vpis v ustrezni register - obračun okoljske dajatve
Določilo 3. člena Uredbe o okoljski dajatvi, zaradi onesnaževanja okolja, zaradi nastajanja izrabljenih gum je treba razumeti tako, da je treba izvajanje navedenih dejavnosti presojati po predpisih v RS, kar pomeni, da se preizkuša skladnost opravljanja navedenih dejavnosti po 6. točki 6. člena ZGD-1, ki določa, da lahko družba začne opravljati dejavnost, ko je vpisana v ustrezni register v RS.
blagovna znamka registracija blagovne znamke - relativni razlogi za zavrnitev znamke - podobnost med znakoma
Sodišče meni, da ugotovitev tožene stranke predstavlja napačno ugotovitev dejanskega stanja, saj spodnji del prijavljenega znaka tvori sklop črk GSA v figurativni obliki, kot lahko ugotovi povprečni potrošnik. V posledici napačne ugotovitve dejanskega stanja v pogledu sestave primerjanega znaka sodišče ne more slediti toženi stranki, ko se opredeljuje do dominantnega dela primerjanega znaka in vseh treh primerjav.
Uredba o okoljski dajatvi, zaradi onesnaževanja okolja, zaradi nastajanja izrabljenih gum člen 3, 9, 10. ZGO-1 člen 6, 6-1.
carina - prijava dejavnosti proizvajalcev oziroma pridobiteljev gum - vpis v ustrezen register - obračun okoljske dajatve
Določba 3. člena Uredba o okoljski dajatvi, zaradi onesnaževanja okolja, zaradi nastajanja izrabljenih gum je treba razumeti tako, da je treba izvajanje navedenih dejavnosti presojati po predpisih v RS, kar pomeni, da se preizkuša skladnost opravljanja navedenih dejavnosti po 6. točki 6. člena ZGD-1, ki določa, da lahko družba začne opravljati dejavnost, ko je vpisana v ustrezen register v RS.
ureditev meje - parcelacija - označitev meje - zaslišanje stranke
Pri postopku označitve meje ne gre za določanje meje (pač pa zgolj za tehnično opravilo - kopanje mejnikov), zato napaka pri vabljenju ene od lastnic v postopek ne predstavlja bistvene kršitve pravil postopka.