gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja s prostorskim aktom - odmiki objekta od parcelne meje - soglasje sosedov - preklic soglasja
Ker tožnika – investitorja objekta nimata dovoljenja sosedov za manjši odmik, kot ga določa občinski prostorski akt, je upravni organ njuno zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja pravilno zavrnil zaradi neskladja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja s prostorskim aktom.
Tožbeni ugovor, da bi se moralo kljub kasnejšemu preklicu soglasja k manjšemu odmiku od predpisanega upoštevati že dano soglasje soseda, je neutemeljen, ker je sosed svoje soglasje preklical še pred odločitvijo prvostopnega organa o zadevi.
ZVOP-1 člen 23, 34. ZUS-1 člen 4, 4/1, 30, 30/3, 36, 36/1, 36/1-4, 66, 66/1.
varstvo ustavnih pravic - subsidiarni upravni spor - posredovanje osebnih podatkov pokojnih oseb - zavrženje tožbe
V obravnavanem primeru ima tožnica, ki zatrjuje kršitev osebnih podatkov umrle osebe iz 23. člena ZVOP-1, zagotovljeno sodno varstvo po določbah ZVOP-1, saj to izhaja iz določb 34. člena ZVOP-1. To pa pomeni, da ima tožnica v tej zadevi zagotovljeno drugo sodno varstvo in sicer samostojno sodno varstvo v upravnem sporu, zato sodno varstvo v subsidiarnem upravnem sporu ni potrebno.
ZUS-1 člen 36, 63, 63/1. ZJZP člen 58, 58/5. ZVet-1 člen 66, 66/2, 75. ZGJS člen 32, 33. Uredba o mreži javne veterinarske službe in izvajalcev nalog odobrenih veterinarjev člen 8, 8/1, 8/2. ZVRS člen 21. ZUP člen 224, 224/14.
Koncesijsko razmerje nastane z dnem, določenim s koncesijsko pogodbo, ki se sklene na podlagi pravnomočne odločbe o izbiri koncesionarja. Koncesijo je tožeča stranka pridobila že z izdajo odločbe o podelitvi koncesije, medtem ko se koncesijska pogodba, ki pomeni nekaj drugega kot koncesija, sklene kasneje.
ZVet določa, da vsebuje javni razpis med drugim tudi navedbo o začetku in trajanju koncesije. Ker določa Uredba vsebino javnega razpisa, obstaja tako tudi zakonska podlaga o tem, da sme Uredba določati to, kdaj se sklene koncesijska pogodba in koliko časa lahko traja. Tudi 33. člen ZGJS določa, da koncesijski akt vsebuje tudi začetek in čas trajanja koncesije.
obnova postopka - obnova postopka vpisa v poslovni register - obnovitveni razlog - kasneje nastalo novo dejstvo
Novo dejstvo in nov dokaz v smislu 1. točke 260. člena ZUP morata biti taka, da bi mogla sama zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bilo to dejstvo oziroma dokaz navedeno in uporabljeno v prejšnjem postopku. Zakonodajalec govori o novem dejstvu oziroma dokazu zato, ker gre za dejstvo, za katero je stranka oziroma organ izvedela naknadno, bi pa lahko pripeljalo do drugačne odločbe, če bi zanj izvedela že pred izdajo odločbe. Če pa je dejstvo oziroma dokaz nastalo pozneje, obnovitveni razlog ni podan, kar sta v konkretnem primeru pravilno ugotovila tako prvostopenjski organ kot tudi tožena stranka, saj je tožnik zahtevi priložil izpisek iz Registra zdravstvenih delavcev, ki je bil pridobljen po zaključku postopka, katerega obnovo zahteva tožnik, zato ne more biti razlog za obnovo postopka po 1. točki 260. člena ZUP.
Dejstvo, ki je nastalo po končanem upravnem postopku, ne vpliva na strankino pravico ali obveznost, ampak je lahko le razlog za uvedbo novega postopka, ki mu je podlaga novonastalo dejansko stanje, ne pa razlog za obnovo dokončnega upravnega postopka.
dohodnina - odmera dohodnine - ugovor zoper informativni izračun dohodnine - posebna olajšava za vzdrževane družinske člane - pritožba - nova dejstva in novi dokazi
Določba 271. člena ZDavP-2, ki določa, da lahko davčni zavezanec uveljavlja posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane tudi v ugovoru zoper informativni izračun, pomeni, da zavezanec podatkov in zahtev, ki jih je navedel v ugovoru zoper informativni izračun, kasneje v pritožbi zoper odločbo, s katero je bilo odločeno o ugovoru, ne more več spreminjati, dejstev in zahtev pa tudi ne more navajati oz. postavljati na novo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj
Organ za brezplačno pravno pomoč je ravnal prav, ko je prošnjo tožnika za odobritev brezplačne pravne pomoči zavrnil, potem ko je ugotovil, da ne izpolnjuje finančnega pogoja, ne da bi presojal ugovore, ki za odločitev v zadevi niso pomembni.
Zaradi učinkov pravnomočnosti odločbe sodišče v postopku ne more upoštevati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na ugotovljeno kršitev v zvezi z obveznostjo oprave izobraževalnih programov, saj bi tovrstne ugovore tožnik lahko uspešno uveljavljal le v tožbi zoper upravno odločbo, česar pa ni storil.
ZRRD člen 38. Pravilnik o koncesiji za izvajanje javne službe na področju raziskovalne dejavnosti člen 15.
podelitev koncesije - izvajanje javne službe na podlagi koncesije - raziskovalna dejavnost
Tožena stranka je združila ocenjevanje prijav na razpis o koncesiji in na (predhodni) poziv za dostavo predlogov programov dela javnih raziskovalnih organizacij za financiranje javne službe na področju raziskovalne dejavnosti, ker je takšno združitev narekovala narava raziskovalnih in infrastrukturnih programov. Družboslovje predstavlja eno od znanstvenih ved, ta veda pa se deli na posamezna področja. Obravnavanje in ocenjevanje vseh programov znotraj posamezne znanstvene vede in brez upoštevanja delitve ved na znanstvena področja, zaradi njihove vsebinske neprimerljivosti in vedno večje specializiranosti znanosti, praktično ni mogoče.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - izrek odločbe
Dispozitiv upravne odločbe mora biti kratek in določen. To pomeni, da mora biti vsebina odločitve o pravici oziroma obveznosti stranke formulirana tako, da je neposredno in nedvomno izražena v dispozitivu. Dispozitiv odločbe ni jasen in določen, če dopušča različna tolmačenja. V predmetni zadevi pa ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali je tožniku dodeljen zagovornik le za enkratno dejanje v postopku (podaja zagovora), ali pa mu je dodeljen zagovornik za zastopanje v celotnem kazenskem postopku.
ZVOP-1 člen 54, 74. URS člen 15, 38, 153. ZInfP člen 8. ZIN člen 29, 32.
obdelava osebnih podatkov - poseg v ustavne pravice - videonadzor javnih površin - uporaba podatkov z namenom izrekanja prekrškovnih sankcij
Veljavni zakoni ne dajejo pravne podlage za izvajanje videonadzora javnih površin za namene vodenja prekrškovnih postopkov, saj takšna obdelava v zakonu ni določena niti z določili ZVOP-1, niti ZVCP, ZP-1, ZLS in ZORed. Šele, če so ti posegi izrecno dovoljeni, pride v poštev presoja še z vidika načela sorazmernosti, saj tožniku, ki je po svojem pravnem statusu organ lokalne skupnosti, nobeden od specialnih zakonskih predpisov ne daje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov vseh posameznikov, ki se naključno znajdejo na videonadzornem območju, z namenom ugotavljanja ali in kateri prekršek je bil storjen, posledično pa tudi nadaljnjega pridobivanja podatkov o lastniku napačno parkiranega vozila in kršitelju zaradi izrekanja glob.
spomenik kulturne dediščine - upravni spor - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - akt organa lokalne skupnosti - zavrženje tožbe
Pogoj za izpodbijanje upravnega akta v upravnem sporu je kršitev subjektivnih pravic posameznika ali pravnih oseb z upravnim aktom. Zakon izrecno določa, da v upravnem sporu sodišče odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. Gre za sodni nadzor izvrševanja upravne funkcije in s tem za varstvo pravnega položaja posameznika. V upravnem sporu se odloča o zakonitosti dokončnih posamičnih aktov, s katerimi državni organi, organi lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil odločajo o pravicah, obveznostih in pravnih koristih posameznikov in organizacij, če za zadevo ni z zakonom predvideno drugo sodno varstvo. Podan mora biti tako kriterij posamičnega akta in poseganje v pravice, obveznosti in pravne koristi posameznikov in organizacij. V danem primeru pa tožnik izpodbija akt organa lokalne skupnosti izvedbene narave, ki pa ne vsebuje vsebinske odločitve o materialni pravici, obveznosti ali tožnikovi pravni koristi.
nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči - poravnalni narok - prvi narok za glavno obravnavo
Dodeljevanje brezplačne pravne pomoči kot nujne brezplačne pravne pomoči je treba razlagati restrektivno, to se pravi, da se lahko nujna brezplačna pravna pomoč dodeli zgolj takrat, kadar gre za zamudo prekluzivnega roka, ki bi lahko imel zaradi zamude kakšnega procesnega dejanja za stranko nepopravljive posledice, in še z dodatnim pogojem, da ne gre za primer vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči neposredno pred iztekom roka za opravo prekluzivnega procesnega dejanja.
Stranski udeleženec v postopku sicer lahko opozarja na vse morebitne nepravilnosti, vendar so z vidika njegovih pravnih interesov relevantni le tisti ugovori, s katerimi bo skušal preprečiti poseg v svoj pravno varovani položaj, tega pa mu zagotavlja le skladno z izdanim gradbenim dovoljenjem zgrajen (njegov) stanovanjski objekt.
DDV - odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - navidezni pravni posel - fiktivni račun - subjektivni element
V konkretnem primeru gre za nepriznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi spornih računov, za katere prvostopni organ ugotavlja, da jih je izdal neplačujoči gospodarski subjekti oz. „missing trader“, tožniku pa očita, da je vedel, da sodeluje v goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti, skladno s prakso Sodišča Evropske Skupnosti (sodba C 439/04 in C 440/04).
Uredba o okoljski dajatvi, zaradi onesnaževanja okolja, zaradi nastajanja izrabljenih gum člen 3, 9, 10. ZGO-1 člen 6, 6-1.
carina - prijava dejavnosti proizvajalcev oziroma pridobiteljev gum - vpis v ustrezen register - obračun okoljske dajatve
Določba 3. člena Uredba o okoljski dajatvi, zaradi onesnaževanja okolja, zaradi nastajanja izrabljenih gum je treba razumeti tako, da je treba izvajanje navedenih dejavnosti presojati po predpisih v RS, kar pomeni, da se preizkuša skladnost opravljanja navedenih dejavnosti po 6. točki 6. člena ZGD-1, ki določa, da lahko družba začne opravljati dejavnost, ko je vpisana v ustrezen register v RS.
avtorska pravica - kolektivno upravljanje avtorske pravice - dovoljenje za kolektivno upravljanje - stranski udeleženec
Kolektivno upravljanje ni poseg v izključnost avtorske pravice kot take, in zato avtorju iz naslova samega avtorstva ne gre položaj stranskega udeleženca v postopku, v katerem državni organ odloča o dovoljenju za kolektivno upravljanje.
Uredba o okoljski dajatvi, zaradi onesnaževanja okolja, zaradi nastajanja izrabljenih gum člen 3, 9, 10. ZGD-1 člen 6, 6-1.
carina - prijava dejavnosti proizvajalcev oziroma pridobiteljev gum - vpis v ustrezni register - obračun okoljske dajatve
Določilo 3. člena Uredbe o okoljski dajatvi, zaradi onesnaževanja okolja, zaradi nastajanja izrabljenih gum je treba razumeti tako, da je treba izvajanje navedenih dejavnosti presojati po predpisih v RS, kar pomeni, da se preizkuša skladnost opravljanja navedenih dejavnosti po 6. točki 6. člena ZGD-1, ki določa, da lahko družba začne opravljati dejavnost, ko je vpisana v ustrezni register v RS.
Na podlagi določbe 1. odstavka 40. člena ZDDV sme davčni zavezanec uveljavljati pravico do odbitka vstopnega DDV šele v tistem obdobju, v katerem je prejel račun za opravljeno dobavo oziroma storitev. Ker gre za pravico do odbitka DDV za opravljeno storitev tožniku, je v obravnavanem primeru za odločitev relevantna predvsem okoliščina, da tožnik ni izkazal, da je izdajatelj računa dejansko opravil storitev tožniku.