uskladitev podatkov zemljiškega katastra - napaka v postopku evidentiranja - naznanilni list - nezakonitost naznanilnega lista
Ob ugotovitvi, da se podatki iz listin, na podlagi katerih so bile opravljene spremembe v evidenci zemljiškega katastra, ujemajo s podatki v sami evidenci, upoštevaje določbo 9. člena ZEN, je po presoji sodišča prvostopni organ pravilno zaključil, da niso podani pogoji za spremembo vpisa podatkov. Če pa tožeči stranki menita, da zadnji vpisani podatki nimajo zakonite podlage (ugovarjata nezakonitosti naznanilnega lista, ki je bil podlaga za spremenjeno površino parcele 219), pa jih morata izpodbiti po postopku in na način, ki je za to predpisan (po določbah takratnega ZZKat in ZUP), ne moreta pa jih spremeniti oziroma spremeniti njihovih učinkov kot aktov za vpis v zemljiški kataster, na način in po postopku, ki ga določa 9. člen ZEN.
Stranski udeleženec v postopku sicer lahko opozarja na vse morebitne nepravilnosti, vendar so z vidika njegovih pravnih interesov relevantni le tisti ugovori, s katerimi bo skušal preprečiti poseg v svoj pravno varovani položaj, tega pa mu zagotavlja le skladno z izdanim gradbenim dovoljenjem zgrajen (njegov) stanovanjski objekt.
upravni postopek - pravnomočna odločba - odprava pravnomočne odločbe
Upravni organ v materialno pravnomočno odločbo razen v primerih, ki so določeni v 4. odst. 225. člena ZUP ne more posegati, niti ob spremembi dejanskega, niti ob spremembi pravnega stanja. Materialna pravnomočnost odločbe je namreč institut, ki stranki zagotavlja pravno varnost in je tudi ustavnopravno zavarovan z določbo 158. člena Ustave RS. Ker je z izpodbijano odločbo prvostopni upravni organ odpravil pravnomočno odločbo občine, je takšna odločitev, ki jo je potrdila pritožbena odločba, nezakonita, glede na to, da ni imel za takšno odpravo prvostopni organ nobene pravne podlage v zgoraj navedenih določbah ZUP.
ZDKG člen 2, 2/1, 3, 3/2, 4, 4/8. ZD člen 132, 145.
zaščitena kmetija - pogoji za status zaščitene kmetije - kmetijska gospodarska celota
ZDKG za zaščito kmetije ni določil kriterija stroge medsebojne povezanosti posameznih zemljišč, kar pomeni, da so lahko posamezna zemljišča med seboj ločena in oddaljena, vendar tako, da je še mogoče šteti, da gre za celoto kmetijskih zemljišč in gozdov. Takšna kmetijsko gospodarska celota je zagotovljena tudi takrat, kadar gre za smiselno zaokrožene komplekse kmetijskih zemljišč in njihova oddaljenost ni takšna, da ne bi bila obvladljiva in še vedno omogoča skupno kmetijsko gospodarjenje.
Ugotovitve, na katerih temelji ocena davčnega organa, da so omenjeni računi, s katerimi je tožnik uveljavljal pravico do odbitka, fiktivni, res izhajajo iz okoliščin, na podlagi katerih je bilo ugotovljeno, da sta izdajatelja računov neplačujoča gospodarska subjekta.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zagovornik v kazenskem postopku - obvezna obramba
Tudi obdolženci v kazenskem postopku, ki ne izpolnjujejo pogojev za obvezno obrambo, imajo možnost zaprositi za dodelitev BPP v skladu z določbami ZBPP. To pomeni, da morajo, enako kot vsi prosilci po tem zakonu, izpolnjevati v določbi 24. člena ZBPP predpisane pogoje.
Uredba o okoljski dajatvi, zaradi onesnaževanja okolja, zaradi nastajanja izrabljenih gum člen 3, 9, 10. ZGD-1 člen 6, 6-1.
carina - prijava dejavnosti proizvajalcev oziroma pridobiteljev gum - vpis v ustrezni register - obračun okoljske dajatve
Določilo 3. člena Uredbe o okoljski dajatvi, zaradi onesnaževanja okolja, zaradi nastajanja izrabljenih gum je treba razumeti tako, da je treba izvajanje navedenih dejavnosti presojati po predpisih v RS, kar pomeni, da se preizkuša skladnost opravljanja navedenih dejavnosti po 6. točki 6. člena ZGD-1, ki določa, da lahko družba začne opravljati dejavnost, ko je vpisana v ustrezni register v RS.
dohodnina - davčna olajšava - posebna olajšava - vzdrževani družinski član - otrok - skrb na podlagi sodbe sodišča - sestra - skrbnik za poseben primer
Tudi, ko gre za sestro, je možno uveljavljati davčno olajšavo, vendar samo, če zavezanec zanjo skrbi in je o tem izdana ustrezna odločba. Pri tem sta zakonska pogoja dva: dejanska in celostna skrb za osebo (v smislu njenega vzdrževanja), kakršna se sicer namenja otrokom, ter obstoj ustrezne pravne podlage zanjo. V konkretnem primeru v tej zvezi ni bila izdana nobena sodna odločba, ustrezne skrbi za sestro v smislu citirane določbe osmega odstavka 115. člena ZDoh-2 pa tudi ne izkazuje odločba CSD, po kateri je tožnik postavljen zgolj kot skrbnik za posebni primer - za razpolaganje s sestrinimi dohodki (pokojnino) ter za sprejemanje poštnih pošiljk in ne kot tisti (skrbnik), ki zagotavlja njeno celostno oskrbo.
DDV - odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - navidezni pravni posel - fiktivni račun - subjektivni element
V konkretnem primeru gre za nepriznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi spornih računov, za katere prvostopni organ ugotavlja, da jih je izdal neplačujoči gospodarski subjekti oz. „missing trader“, tožniku pa očita, da je vedel, da sodeluje v goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti, skladno s prakso Sodišča Evropske Skupnosti (sodba C 439/04 in C 440/04).
dohodnina - davčna olajšava - posebna olajšava - vzdrževani družinski član - otrok - skrb na podlagi sodbe sodišča - teta - popolni odvzem poslovne sposobnosti - skrbništvo
Po presoji sodišča je v konkretnem primeru treba šteti, da so pogoji za zahtevani status otroka iz 8. odstavka 115. člena ZDoh-2 in s tem za vzdrževanega družinskega člana izpolnjeni z izdano upravno odločbo, s katero je tožnica teti postavljena za skrbnico, v povezavi s sodno odločbo (sklepom) o popolnem odvzemu poslovne sposobnosti teti.