blagovna znamka registracija blagovne znamke - relativni razlogi za zavrnitev znamke - podobnost med znakoma
Sodišče meni, da ugotovitev tožene stranke predstavlja napačno ugotovitev dejanskega stanja, saj spodnji del prijavljenega znaka tvori sklop črk GSA v figurativni obliki, kot lahko ugotovi povprečni potrošnik. V posledici napačne ugotovitve dejanskega stanja v pogledu sestave primerjanega znaka sodišče ne more slediti toženi stranki, ko se opredeljuje do dominantnega dela primerjanega znaka in vseh treh primerjav.
Uredba o okoljski dajatvi, zaradi onesnaževanja okolja, zaradi nastajanja izrabljenih gum člen 3, 9, 10. ZGO-1 člen 6, 6-1.
carina - prijava dejavnosti proizvajalcev oziroma pridobiteljev gum - vpis v ustrezen register - obračun okoljske dajatve
Določba 3. člena Uredba o okoljski dajatvi, zaradi onesnaževanja okolja, zaradi nastajanja izrabljenih gum je treba razumeti tako, da je treba izvajanje navedenih dejavnosti presojati po predpisih v RS, kar pomeni, da se preizkuša skladnost opravljanja navedenih dejavnosti po 6. točki 6. člena ZGD-1, ki določa, da lahko družba začne opravljati dejavnost, ko je vpisana v ustrezen register v RS.
dohodnina - davčna olajšava - posebna olajšava - vzdrževani družinski član - otrok - skrb na podlagi sodbe sodišča - teta - popolni odvzem poslovne sposobnosti - skrbništvo
Po presoji sodišča je v konkretnem primeru treba šteti, da so pogoji za zahtevani status otroka iz 8. odstavka 115. člena ZDoh-2 in s tem za vzdrževanega družinskega člana izpolnjeni z izdano upravno odločbo, s katero je tožnica teti postavljena za skrbnico, v povezavi s sodno odločbo (sklepom) o popolnem odvzemu poslovne sposobnosti teti.
spomenik kulturne dediščine - upravni spor - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - akt organa lokalne skupnosti - zavrženje tožbe
Pogoj za izpodbijanje upravnega akta v upravnem sporu je kršitev subjektivnih pravic posameznika ali pravnih oseb z upravnim aktom. Zakon izrecno določa, da v upravnem sporu sodišče odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. Gre za sodni nadzor izvrševanja upravne funkcije in s tem za varstvo pravnega položaja posameznika. V upravnem sporu se odloča o zakonitosti dokončnih posamičnih aktov, s katerimi državni organi, organi lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil odločajo o pravicah, obveznostih in pravnih koristih posameznikov in organizacij, če za zadevo ni z zakonom predvideno drugo sodno varstvo. Podan mora biti tako kriterij posamičnega akta in poseganje v pravice, obveznosti in pravne koristi posameznikov in organizacij. V danem primeru pa tožnik izpodbija akt organa lokalne skupnosti izvedbene narave, ki pa ne vsebuje vsebinske odločitve o materialni pravici, obveznosti ali tožnikovi pravni koristi.
nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči - poravnalni narok - prvi narok za glavno obravnavo
Dodeljevanje brezplačne pravne pomoči kot nujne brezplačne pravne pomoči je treba razlagati restrektivno, to se pravi, da se lahko nujna brezplačna pravna pomoč dodeli zgolj takrat, kadar gre za zamudo prekluzivnega roka, ki bi lahko imel zaradi zamude kakšnega procesnega dejanja za stranko nepopravljive posledice, in še z dodatnim pogojem, da ne gre za primer vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči neposredno pred iztekom roka za opravo prekluzivnega procesnega dejanja.
DDV - odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - navidezni pravni posel - fiktivni račun - subjektivni element
V konkretnem primeru gre za nepriznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi spornih računov, za katere prvostopni organ ugotavlja, da jih je izdal neplačujoči gospodarski subjekti oz. „missing trader“, tožniku pa očita, da je vedel, da sodeluje v goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti, skladno s prakso Sodišča Evropske Skupnosti (sodba C 439/04 in C 440/04).
upravni postopek - pravnomočna odločba - odprava pravnomočne odločbe
Upravni organ v materialno pravnomočno odločbo razen v primerih, ki so določeni v 4. odst. 225. člena ZUP ne more posegati, niti ob spremembi dejanskega, niti ob spremembi pravnega stanja. Materialna pravnomočnost odločbe je namreč institut, ki stranki zagotavlja pravno varnost in je tudi ustavnopravno zavarovan z določbo 158. člena Ustave RS. Ker je z izpodbijano odločbo prvostopni upravni organ odpravil pravnomočno odločbo občine, je takšna odločitev, ki jo je potrdila pritožbena odločba, nezakonita, glede na to, da ni imel za takšno odpravo prvostopni organ nobene pravne podlage v zgoraj navedenih določbah ZUP.
ZICPES člen 61, 61/2. ZDDV-1 člen 138, 138/2. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 78, 78/3, 213, 214, 220, 222.
carina - plačilo carinskega dolga - doplačilo uvoznih dajatev - protidampinška dajatev - solidarna dolžnika - solidarni dolžniki - davek na dodano vrednost (DDV) - plačilo razlike DDV
V obravnavani zadevi gre za naknadno preverjanje carinske deklaracije po uradni dolžnosti po odobritvi prepustitve blaga v smislu 13. člena in 78. člena Uredbe Sveta EGS, št. 2913/92 z dne 12. 10. 1992 (CZS), katere namen je bil pregled pravilne uvrstitve blaga v tarifno oznako KN in TARIC kodo. Po navedeni določbi lahko carinski organ po prepustitvi blaga preveri dokumente in podatke, ki se nanašajo na uvozne ali izvozne operacije v zvezi z zadevnim blagom. Naknadno preverjanje deklaracije je bilo opravljeno na podlagi carinske deklaracije in prilog ter podatkov, ki jih je posredoval sam tožnik. Če se pri ponovnem pregledu deklaracije ali naknadnih preverjanih izkaže, da so bile določbe o zadevnem carinskem postopku uporabljene na podlagi netočnih ali nepopolnih podatkov, carinski organi ob upoštevanju vseh sprejetih predpisov, sprejmejo potrebne ukrepe za ureditev položaja, pri čemer se upoštevajo nove informacije, s katerimi razpolagajo.
dohodnina - davčna olajšava - posebna olajšava - vzdrževani družinski član - otrok - skrb na podlagi sodbe sodišča - sestra - skrbnik za poseben primer
Tudi, ko gre za sestro, je možno uveljavljati davčno olajšavo, vendar samo, če zavezanec zanjo skrbi in je o tem izdana ustrezna odločba. Pri tem sta zakonska pogoja dva: dejanska in celostna skrb za osebo (v smislu njenega vzdrževanja), kakršna se sicer namenja otrokom, ter obstoj ustrezne pravne podlage zanjo. V konkretnem primeru v tej zvezi ni bila izdana nobena sodna odločba, ustrezne skrbi za sestro v smislu citirane določbe osmega odstavka 115. člena ZDoh-2 pa tudi ne izkazuje odločba CSD, po kateri je tožnik postavljen zgolj kot skrbnik za posebni primer - za razpolaganje s sestrinimi dohodki (pokojnino) ter za sprejemanje poštnih pošiljk in ne kot tisti (skrbnik), ki zagotavlja njeno celostno oskrbo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zagovornik v kazenskem postopku - obvezna obramba
Tudi obdolženci v kazenskem postopku, ki ne izpolnjujejo pogojev za obvezno obrambo, imajo možnost zaprositi za dodelitev BPP v skladu z določbami ZBPP. To pomeni, da morajo, enako kot vsi prosilci po tem zakonu, izpolnjevati v določbi 24. člena ZBPP predpisane pogoje.
Na podlagi določbe 1. odstavka 40. člena ZDDV sme davčni zavezanec uveljavljati pravico do odbitka vstopnega DDV šele v tistem obdobju, v katerem je prejel račun za opravljeno dobavo oziroma storitev. Ker gre za pravico do odbitka DDV za opravljeno storitev tožniku, je v obravnavanem primeru za odločitev relevantna predvsem okoliščina, da tožnik ni izkazal, da je izdajatelj računa dejansko opravil storitev tožniku.