prispevki za socialno varnost - status zavezanca - vpis v register - dejansko opravljanje dejavnosti - zasebni raziskovalec
Obveznost obračunavanja in plačevanja prispevkov za socialno varnost je vezana na status zavezanca zavarovanja, ki ga pridobi z vpisom v ustrezni register, in ni odvisna od tega, ali zavezanec tudi dejansko opravlja dejavnost oziroma pridobiva dohodke iz te dejavnosti.
davek od dobička pravnih oseb - davčno priznani odhodki - uskladitev knjigovodske vrednosti osnovnih sredstev - amortizacija - metoda enakomernega časovnega amortiziranja - sprememba amortizacijske stopnje
Po jasni določbi 15. člena ZDDPO se kot odhodek prizna amortizacija le v znesku in s tem le v višini, ki jo določa zakon, ne glede na način obračuna, ki ga sicer uporablja zavezanec, in ne glede na podlago za obračun. To pomeni, da uveljavljanje višjega zneska amortizacije od tistega, ki ga določa zakon, v davčnem izkazu ni dopustno; tudi ne v primeru, kakršen je obravnavani, ko gre (po vsebini) za prilagoditev knjigovodske vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev razmeram na trgu.
dohodnina - akontacija dohodnine - pokojnina iz tujine - davčna olajšava - osebna olajšava - invalid s 100 % telesno okvaro - pravica do tuje nege in pomoči - odločba pristojnega organa
Po določbi 112. člena ZDoh-2 osebna olajšava pripada invalidu s stoodstotno telesno okvaro, ki ima priznano pravico do tuje nege in pomoči s strani ZPIZ, centra za socialno delo ali občinskega upravnega organa, pristojnega za varstvo borcev in vojaških invalidov. Tožnik omenjene odločbe zaenkrat še nima oziroma je tudi v letu 2008 ni imel. Dejstvo, da je v letu 2010 sprožil postopek za pridobitev odločbe o pravici do tuje nege in pomoči, na odločitev ne more vplivati.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt
Enostavni objekti so objekti, ki jih Uredba v členih od 13 do 20 določa kot enostavne. Med njimi ni objektov, kakršne navaja izpodbijana odločba v 1. točki izreka. Tožeča stranka niti ne zatrjuje, da gre za enega izmed objektov, opredeljenih v navedenih določbah Uredbe, temveč, da gre za pomožno-kmetijski objekt iz 5.e točke 11. člena Uredbe. Tudi če bi dejansko šlo za senik, kot ga opredeljuje navedena točka 11. člena Uredbe, bi bilo treba za tak objekt prav tako pridobiti gradbeno dovoljenje.
Tožnica ni izkazala, da pri predmetni gradnji ne gre za novogradnjo, pač pa le za dovoljena investicijsko združevalna dela na obstoječi večstanovanjski stavbi.
V zemljiškem katastru se zgolj evidentirajo podatki o zemljiščih, zato vpisi v navedeni javni knjigi ne vplivajo na samo legalnost zgrajenega objekta.
trošarina - plačilo trošarine - trošarinska obveznost - primanjkljaj trošarinskih izdelkov - nova dejstva in dokazi
Tožena stranka zgolj z navedbo, da sporne pošiljke ob sprejemu ni stehtala in z dokazili o tem, koliko blaga je bilo odpremljenega iz skladišča, ni izkazala, da ni prišlo do primanjkljaja trošarinskih izdelkov, kot ga je ugotovil inšpektor na podlagi verodostojnih listin, vhodne carinske prijave in izhodnih dizpozicij. To velja še toliko bolj, ker je tožeča stranka kot imetnica trošarinskega dovoljenja v skladu z določbo 22. člena ZTro med drugim dolžna nadzirati vse postopke, vključno s prejemanjem in odpremljanjem trošarinskih izdelkov, ugotavljati izgube oziroma primanjkljaje, raziskati kakršnokoli nepravilnost v poslovanju trošarinskega skladišča ter voditi evidence zalog trošarinskih izdelkov po vrsti in količini ter evidenco gibanja trošarinskih izdelkov za vsako trošarinsko skladišče.
Inženirska zbornica Slovenije - vpis v imenik pooblaščenih inženirjev - sprememba vpisa - načrt gradbene konstrukcije
Posredno sklepanje ne more biti podlaga za zanesljivo ugotovitev o vrsti izdelanega načrta, ampak pomeni le določeno stopnjo verjetnosti, da tožnik dejansko ni izdelal načrta s področja gradbenih konstrukcij oz. drugega gradbenega načrta. Tudi sklicevanje na določbo Družbenega dogovora prav tako ni dokaz, da je tožnik dejansko izdelal načrt regulacije vodotoka z vidika zahtev načrta s področja gozdarstva ne pa kot načrta gradbene konstrukcije. Odgovor na vprašanje, v katero kategorijo spada načrt, ni stvar izdelovalca načrta, ampak njegove vsebine.
Tožbo zaradi molka je tožeča stranka vložila, še preden je vložila zahtevo pri drugostopenjskem organu, naj odloči v nadaljnjih sedmih dneh. Zato je bilo treba tožbo kot prezgodnjo zavreči.
: ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 5, 5/2, 32, 32/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 293, 293/3.
upravni spor - dopustnost upravnega spora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odlog upravne izvršbe - zavrženje tožbe - začasna odredba
Izpodbijani sklep o zavrnitvi predloga za odložitev izvršbe je upravni akt procesne narave. Nanaša se na tek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe in ne vsebuje odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnikov, niti ne gre za sklep iz 2. odstavka 5. člena ZUS-1.
Procesna predpostavka za odločanje o začasni odredbi v konkretnem upravnem sporu je obstoj dopustne tožbe.
ZBPP člen 11, 12, 12/1, 13, 14, 22, 22/1, 22/3. ZSV člen 27. ZPP člen 80, 81, 82.
pravdna sposobnost - sposobnost biti stranka - začasni zastopnik - brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - izjemna brezplačna pravna pomoč
Lastni dohodek prosilca v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje znaša 818,92 EUR in tako presega višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Prosilčevih navedb, da mu zaradi izvršb rubijo pokojnino do minimalnega zneska, pristojni organ ne more upoštevati, saj se skladno s 27. členom ZSV tovrstni odhodki ne odštejejo od lastnega dohodka.
Skladno z določilom 82. člena ZPP se lahko začasni zastopnik postavi le, če bi redni postopek s postavitvijo zakonitega zastopnika predolgo trajal, tako da bi zaradi tega nastale škodljive posledice za eno ali obe stranki.
Izrečeni ukrep odstranitve celotnega objekta je prekomeren, saj presega pooblastilo, po katerem sme gradbeni inšpektor zaradi neskladne gradnje odrediti odstranitev tistega dela objekta, ki je zgrajen v nasprotju z upravnim dovoljenjem, in vzpostavitev stanja iz tega dovoljenja.
ZGO-1 člen 56, 56/3, 66, 66/1, 66/1-5, 66/1-6. ZPNačrt člen 79, 79/6, 79/9.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - komunalni prispevek - pravica graditi - objekt gospodarske javne infrastrukture - soglasje upravljalca javne ceste
V 9. odstavku 79. člena ZPNačrt je določeno, da če o odmeri komunalnega prispevka ni odločeno v roku petnajst dni, plačilo komunalnega prispevka ni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. Ker plačilo komunalnega prispevka, ki je bil odmerjen po poteku tega roka, v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni več pravno relevantno, je na podlagi določbe 9. odstavka 79. člena ZPNačrt v postopku izdaje gradbenega dovoljenja pravno nepomembna tudi zavrnitev odmere komunalnega prispevka.
Pri nameravani gradnji objektov gospodarske javne infrastrukture, ki se bo izvajala v cestnem telesu občinske javne ceste, se za dokazilo o pravici graditi šteje soglasje upravljalca javne ceste za izvedbo takšne gradnje znotraj cestnega telesa. Določba 4. odstavka 40. člena Odloka, po kateri se takšno soglasje šteje kot dokazilo o pravici graditi le, če je tako izrecno navedeno, nedopustno spreminja vsebino določbe 3. odstavka 56. člena ZGO-1.
Stranski udeleženec v "tujem" postopku varuje svoj interes, ki je v tem, da odločitev v upravni zadevi ne bi posegla v njegov pravno varovani položaj. Navedeno v postopkih za izdajo gradbenih dovoljenj pomeni, da oseba, ki je lastnik nepremičnine v območju za določitev strank in s tem stranski udeleženec v tem postopku, ščiti svoje pravne koristi, ki so v tem, da objekt ne bo povzročal prekomernega onesnaževanja, hrupa ali drugih vplivov v nasprotju s predpisi o varstvu okolja s teh področij. Vendar pa so lastniki nepremičnin pravno varovani le v primeru bistvenih (prepovedanih, prekomernih) imisij iz prvega odstavka 75. člena SPZ.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - lokacijska informacija - reklamni pano
Lokacijska informacija ima značaj potrdila iz uradne evidence in se izda v skladu s predpisi o upravnem postopku proti plačilu takse. Lokacijska informacija torej nima značaja odločbe in ni zadostna podlaga za poseg v prostor.
Pravilnik določa temeljne pogoje za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja v 19. členu, ti pogoji pa morajo biti izpolnjeni kumulativno, torej brez izjeme. Med njimi je tudi pogoj velikosti.
Zahteva iz 2. odstavka 31. člena Uredbe se nanaša tudi na stavbe, v katerih se ljudje pogosto ali daljši čas zadržujejo zaradi dela, to je poslovne stavbe, namenjene opravljanju dejavnosti, ki ne pomenijo bivanja v smislu stanovanja oz. uporabe z namenom počitka (vikendi). Določba pri tem ne dela razlike med poslovno stavbo upravljavca odlagališča in katerokoli drugo poslovno stavbo, zato je treba šteti, da pogoj velja tudi za tožnikovo upravno zgradbo. Iz naslova člena izhaja namen določbe, ki je varovanje zdravja ljudi, to pa pomeni tudi zdravja zaposlenih pri tožniku in ni nikakršne podlage, da bi zanje veljali nižji standardi.
obnova postopka - obnova postopka vpisa v poslovni register - obnovitveni razlog - kasneje nastalo novo dejstvo
Novo dejstvo in nov dokaz v smislu 1. točke 260. člena ZUP morata biti taka, da bi mogla sama zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bilo to dejstvo oziroma dokaz navedeno in uporabljeno v prejšnjem postopku. Zakonodajalec govori o novem dejstvu oziroma dokazu zato, ker gre za dejstvo, za katero je stranka oziroma organ izvedela naknadno, bi pa lahko pripeljalo do drugačne odločbe, če bi zanj izvedela že pred izdajo odločbe. Če pa je dejstvo oziroma dokaz nastalo pozneje, obnovitveni razlog ni podan, kar sta v konkretnem primeru pravilno ugotovila tako prvostopenjski organ kot tudi tožena stranka, saj je tožnik zahtevi priložil izpisek iz Registra zdravstvenih delavcev, ki je bil pridobljen po zaključku postopka, katerega obnovo zahteva tožnik, zato ne more biti razlog za obnovo postopka po 1. točki 260. člena ZUP.
Dejstvo, ki je nastalo po končanem upravnem postopku, ne vpliva na strankino pravico ali obveznost, ampak je lahko le razlog za uvedbo novega postopka, ki mu je podlaga novonastalo dejansko stanje, ne pa razlog za obnovo dokončnega upravnega postopka.
ZRRD člen 38. Pravilnik o koncesiji za izvajanje javne službe na področju raziskovalne dejavnosti člen 15.
podelitev koncesije - izvajanje javne službe na podlagi koncesije - raziskovalna dejavnost
Tožena stranka je združila ocenjevanje prijav na razpis o koncesiji in na (predhodni) poziv za dostavo predlogov programov dela javnih raziskovalnih organizacij za financiranje javne službe na področju raziskovalne dejavnosti, ker je takšno združitev narekovala narava raziskovalnih in infrastrukturnih programov. Družboslovje predstavlja eno od znanstvenih ved, ta veda pa se deli na posamezna področja. Obravnavanje in ocenjevanje vseh programov znotraj posamezne znanstvene vede in brez upoštevanja delitve ved na znanstvena področja, zaradi njihove vsebinske neprimerljivosti in vedno večje specializiranosti znanosti, praktično ni mogoče.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja s prostorskim aktom - odmiki objekta od parcelne meje - soglasje sosedov - preklic soglasja
Ker tožnika – investitorja objekta nimata dovoljenja sosedov za manjši odmik, kot ga določa občinski prostorski akt, je upravni organ njuno zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja pravilno zavrnil zaradi neskladja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja s prostorskim aktom.
Tožbeni ugovor, da bi se moralo kljub kasnejšemu preklicu soglasja k manjšemu odmiku od predpisanega upoštevati že dano soglasje soseda, je neutemeljen, ker je sosed svoje soglasje preklical še pred odločitvijo prvostopnega organa o zadevi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj
Organ za brezplačno pravno pomoč je ravnal prav, ko je prošnjo tožnika za odobritev brezplačne pravne pomoči zavrnil, potem ko je ugotovil, da ne izpolnjuje finančnega pogoja, ne da bi presojal ugovore, ki za odločitev v zadevi niso pomembni.
Glede na podatke v spisu in vsebine predloženih vlog sodišče lahko samo predpostavlja, da je pri navedbi opravilne številke odločbe z dne 20.2.2009 v izreku prišlo do pomote, saj je iz uvoda kot obrazložitve razvidno, da gre za odpravo odločbe št. 06160-30/2007-1 z dne 19.6.2007 in za obravnavo pritožbe proti odločbi št. 06160-30/2007-1 z dne 19.6.2007 ter da je odločba št. 02046-29/2007 z dne 20.2.2009 izdana v povezavi s sodbo Upravnega sodišča U 2183/2007-10 z dne 21.1.2009. Ker je v upravni odločbi odločilen izrek, sodišče ne more upoštevati, da je bila z odločbo št. 02046-29/2007 z dne 20.2.2009 odpravljena odločba št. 06160-30/2007-1 z dne 19.6.2007 in ne odločba št. 080104/01-9 z dne 19.6.2007. Iz tega sledi, da ima tožeča stranka prav, da o pritožbi zoper odločbo št. 06160-30/2007-1 z dne 19.6.2007 sploh še ni bilo odločeno. Tožeča stranka pa tožbe zaradi molka organa ni vložila, zato je moralo sodišče njeno tožbo v delu, ki se nanaša na odločbo z dne 19. 6. 2007 zavreči, saj je bila vložena prezgodaj.
Izpodbijana odločba z dne 20. 11. 2009 se ne more preizkusiti. Odločba, ki je predmet preizkusa v tem upravnem sporu, spreminja odločbo z dne 30. 5. 2007. Ta odločba Inšpektorata RS za delo z dne 30. 5. 2007 pa je že bila v celoti nadomeščena z odločbo z dne 19. 6. 2007. Odločba z dne 30. 5. 2007, zato ne obstaja več in ne more biti spremenjena in tudi ne more v preostalem delu ostati v veljavi, kot je navedeno v zadnjem odstavku izreka izpodbijane odločbe ministrstva z dne 20. 11. 2009.