ZDoh-2 člen 114, 114/1, 114/1-2, 114/3, 115, 115/7. ZUP člen 164.
dohodnina - odmera dohodnine - davčna olajšava za vzdrževane družinske člane - posebna davčna olajšava za otroka - nega otroka
Ni sporno, da je A.A. že od rojstva otrok s posebnimi potrebami in da se ne more usposobiti za samostojno življenje. V času izdaje izpodbijane odločbe je bil star 21 let, zanj pa sta skrbela starša in je bil v skladu z ZDVDTP za delo nezmožen. Glede na to se po določbi 3. točke tretjega odstavka 114. člena ZDoh-2 šteje za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo.
javni razpis - športna dejavnost - financiranje iz javnih sredstev - upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Dopis tožene stranke, s katerim je ta odgovorila na tožnikovo vlogo, vloženo v zvezi z njenim nestrinjanjem z nekaterimi določbami in potekom javnega razpisa, ni upravni akt iz 2. člena ZUS-1. Upravni akt je namreč samo tisti akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi osebe. Z navedenim dopisom o slednjem ni bilo odločeno, ampak gre pri teh dopisih med strankama tako po formi kot vsebini za korespondenco, ki se sicer nanaša na predmetni javni razpis, vendar pa ne pomeni vsebinskega (niti formalnega) odločanja o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih tožeče stranke.
ZMZ-1 člen 64, 64/1, 64/3, 65, 65/4. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 40, 40/2, 40/3.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja - obstoj novih okoliščin - dokazno breme - prosilec iz Afganistana
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je tožnik predhodno v Republiki Sloveniji že vložil prošnjo za mednarodno zaščito, ki je bila pravnomočno zavrnjena, tožnik pa v zahtevi za uvedbo ponovnega postopka ni navedel novih dejstev, ki bi pomembno povečevali verjetnost, da je do mednarodne zaščite upravičen in prav tako ni predložil novih dokazov oziroma se ti novi elementi in ugotovitve, ki bi pomembno povečali verjetnost, da prosilec izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito, niso pojavili
ureditvena začasna odredba - sprejem v študijski program - študij na univerzi - začasna odredba
Vložena tožba se nanaš na t.i.prvo fazo vpisnega postopka, ko se kandidati prijavljajo na razpisana vpisna mesta študijskega programa, predlagana začasna odredba pa posega že v t.i. izbirno fazo postopka. To pomeni, da je s predlagano začasno odredbo presežen okvir predlagane odločitve v upravnem sporu. Predlog za izdajo začasne odredbe se ne more nanašati na akte, ki bodo šele nastali na podlagi izpodbijanega akta.
odmera dohodnine - drug dohodek - za poslovanje družbe porabljena sredstva
Sodišče sledi ugotovitvam v davčnem postopku, da tožnik ni uspel dokazati trditev, da so bili sporni dvigi denarnih sredstev namenjeni za poslovanje te ali druge družbe.
Iz izpodbijane odločbe je mogoče jasno in nedvoumno razbrati, zakaj je sporni znesek davčni organ obravnaval kot obdavčljiv dohodek tožnika, na kakšni podlagi je do slednje ugotovitve prišel, kako je presodil vse zbrane dokaze ter pravno podlago za obdavčitev spornega zneska.
zavrženje prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna prošnja - poziv na dopolnitev prošnje - zavrženje nepopolne vloge
Tožnik v odrejenem roku, niti do dneva izdaje izpodbijanega sklepa prošnje za BPP ni dopolnil, zato je bilo treba tožnikovo prošnjo, na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP (po izrecni določbi drugega odstavka 34. člena ZBPP, postopa organ za BPP po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek), kot nepopolno zavreči.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razlogi za razrešitev
Nezadovoljstvo stranke z delom odvetnika, po navedbi odvetnika, ki predlaga razrešitev, se mora odraziti v aktivnih razlogih upravičenca, ki odvetniku preprečujejo v redu opravljati svoje dolžnosti. Samo subjektivno nezadovoljstvo z delom odvetnika, tudi kolikor ga upravičenec res občuti, ne more biti razlog za razrešitev odvetnika na podlagi desetega odstavka 30. člena ZBPP, ki za prosilca prinaša določene negativne posledice, tudi izgubo BPP, predvsem kolikor se ugotovi, da je objektivno pogojeno, torej, da bi ga ob delu, ki ga je za upravičenko izvršil določeni odvetnik, čutila vsaka povprečna stranka.
koncesija - odvzem koncesije - odprava pomanjkljivosti - načelo pravne enakosti - zdravstvena dejavnost - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti
Če pomanjkljivosti v poslovanju koncesionarja (zaradi njihove narave ali posebnih okoliščin) objektivno ni mogoče odpraviti, to pomeni, da je v takem primeru določbe prvega in drugega odstavka 44. člena ZZDej treba razlagati v pomenu, da že sama ugotovljena pomanjkljivost (ki je po koncesijski pogodbi razlog za odvzem koncesije) zadostuje za odvzem, ne da bi bilo poprej treba koncesionarju določiti rok za odpravo pomanjkljivosti, in mu izreči sankcijo šele v primeru, če v odrejenem roku v skladu s pozivom koncendenta ne bi ravnal. Določbi prvega in drugega odstavka 44. člena ZZDej namreč vsebujeta pravno pravilo, ki ni oblikovano striktno, pač pa relativno določljivo, pri čemer je merilo ravnanja enako v okoliščinah, ki so si v bistvenem podobne, različno pa v okoliščinah, ki se od prvih bistveno razločujejo (načelo pravne enakosti).
Objekta na neobstoječo komunalno opremo ni mogoče priključiti, ker ta komunalna oprema še ni zgrajena, niti ni načrtovana (ni sprejetega programa opremljanja) in se zato zemljišča smatrajo za komunalno neopremljena.
ZGO-1 izrecno ureja situacijo, kot je tožničina, in v takem primeru vsaj načeloma omogoča izdajo gradbenega dovoljenja tudi, če je komunalna oskrba zagotovljena „na način, ki omogoča samooskrbo objekta in sledi napredku tehnike“ oziroma „izkazuje zadnje stanje gradbene tehnike“, in to celo v primeru, če prostorski akt zahteva obvezno priključitev objekta na komunalno opremo, ki še ni zgrajena.
dohodki iz zaposlitve - akontacija dohodnine - dnevnica - potni nalog - opravljanje dela v tujini - dokumentacija - predložitev dokumentacije
Pri preverjanju dodatno predložene dokumentacije davčni organ ugotavlja, da tožeča stranka za nekatere zaposlene ni predložila potnih nalogov, da so bile pri zaposlenih dnevnice za tujino obračunane kljub temu, da so bili v določenih dnevih v Sloveniji, oziroma so obračunali preveč dnevnic ter da so bili pri obračunu poti na delo obračunani kilometri v previsokem znesku
evidentiranje parcel v zemljiškem katastru - evidentiranje zemljišča pod stavbo - elaborat za vpis stavbe
Ob nespornem podatku, da stavba leži na samostojni zemljiški parceli, ter podatku, da je predlog za postopek evidentiranja zemljišča pod stavbo vložila upravičena oseba iz 64. člena ZEN, sodišče pritrjuje toženi stranki in prvostopenjskemu organu, da je postopek evidentiranja zemljišča pod stavbo potekal v skladu z določbami ZEN.
Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30. ZKme-1 člen 56, 56/4. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 (2011) člen 102.
zahtevek za izplačilo sredstev - znižanje izplačil
Zahtevek za izplačilo sredstev je nov zahtevek, ki ga je treba, če ne izpolnjuje pogojev iz predpisov, javnega razpisa in odločbe o pravici do sredstev, zavrniti.
Pravnomočnost odločbe o pravici do sredstev ne preprečuje ponovne kontrole izpolnjevanja pogojev pred izplačilom sredstev.
Tožena stranka je utemeljeno, ker je ugotovila, da v zvezi z zadevnim projektom niso izpolnjeni pogoji, ki so glede upravičenih stroškov za sofinanciranje predpisani pri ukrepu 431, zahtevek za izplačilo sredstev delno zavrnila.
Z izdajo odmerne odločbe v ponovnem postopku se ponovno vzpostavlja pravni naslov za plačilo davka, ki je temeljilo na predhodno odpravljeni odmerni odločbi. Tak dejanski položaj pa se po presoji sodišča bistveno približuje položaju, v katerem je poseženo v že zaključen dejanski stan. Z uporabo obrestne mere, ki je veljala v času odločanja, je zato po presoji sodišča v obravnavanem primeru v nasprotju z 2. členom Ustave RS poseženo v upravičena pričakovanja tožnika in njegovo zaupanje v pravo. Določba, na podlagi katere je bila tožniku določena višja obrestna mera, je bila namreč uporabljena za obveznost, ki je nastala in bila izpolnjena pred uveljavitvijo ZDavP-2J.
verifikacija stare devizne vloge - devizna hranilna knjižica - neizplačane devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun
Iz deviznih knjižic, je razvidno, da je bila na deviznih vlogah št. ... in št. ... v celoti opravljena saldacija, prenos deviznih vlog na Agencijo za privatizacijo BiH (v skladu s predpisi FBiH) v protivrednosti 44.422,57 KM pa potrjujejo žig A. d.d., ..., potrdilo Agencije za privatizacijo BiH št. ... z dne 23. 1. 2017 in potrdilo Zavoda za plačilni promet Federacije BiH z dne 23. 1. 2017, ki se glasi na ime tožeče stranke in njen EMŠO. Zato po presoji sodišča v obravnavani zadevi ne gre za staro neizplačano devizno vlogo v smislu drugega odstavka 2. člena ZNISESČP.
Po presoji sodišča devizna sredstva s stare devizne knjižice tožeče stranke prenesena na njen posebni račun za uporabo v postopku privatizacije kar pomeni, da ob izdaji izpodbijane odločbe tožeča stranka ni imela terjatve do banke iz prvega odstavka 2. člena ZNISESČP, RS pa skladno z določbo 5. člena ZNISESČP ne more prevzeti izpolnitve obveznosti za neobstoječo terjatev.