tožba - zadostno število izvodov tožbe - formalna pomanjkljivost tožbe - premalo izvodov tožbe - nepopolna tožba - poziv sodišča k dopolnitvi tožbe - nezadostno število izvodov tožbe - zavrženje tožbe kot nepopolne - priloge tožbe
Tožnica ni vložila treh izvodov tožbe, kot omenja v pritožbi, ampak le enega, kar izhaja iz t. i. dohodne štampiljke na tožbi. Pritožnica je kasneje res vložila tri izvode dopolnitve tožbe, kjer je navedla le vrednost spornega predmeta, zato s tem ni odpravila formalne pomanjkljivosti tožbe glede predložitve zadostnega števila tožbe za sodišče in nasprotno stranko.
začasna odredba - stiki med starši in otrokom - preživnina - ugovor zoper sklep o začasni odredbi
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je ugotavljanje okoliščin, pomembnih za optimalen obseg stikov, stvar končne odločitve, vendar je treba stike tudi v začasni odredbi urediti tako, da bodo dejansko zaživeli. Navedeno pa terja, da sodišče v določeni meri upošteva dnevni in tedenski ritem otrok in staršev.
Pri neizplačilu regresa za leto 2012 in 2013 ne gre za samostojni kaznivi dejanji, temveč gre pri očitanem dejanju za kolektivno kaznivo dejanje, ki je bilo v konkretnem primeru izvršeno v kvalificirani obliki po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena KZ-1.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00049080
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2.. ZDSS-1 člen 43.
začasna odredba - težko nadomestljiva škoda
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnik z zatrjevanjem, da zaradi opravljanja dela v nočni izmeni na PP A. ne more ponoči nuditi pomoči svoji partnerki in očetu v primeru poslabšanja njunega zdravstvenega stanja, ni izkazal pogoja za izdajo začasne odredbe iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, da je začasna odredba potrebna, da prepreči nastanek težko nadomestljive škode.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00054476
KZ-1 člen 42, 225, 225/1. ZKP člen 60, 144, 144-6. ZOPOKD člen 4, 4-3, 25, 25-9.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - omejevanje konkurence - zahteva za preiskavo - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - zavrnitev zahteve za preiskavo - oškodovanec kot tožilec - status oškodovanca - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - premoženje družbe - edini družbenik - ločenost premoženja družbe in družbenika
Premoženje družbe z omejeno odgovornostjo je tuje premoženje ne le navzven, ampak tudi v razmerju do edinega družbenika. Pravilen je tudi iz navedenega izhajajoč zaključek izpodbijanega sklepa, da zgolj na podlagi škode, ki naj bi nastala družbi, ni mogoče avtomatično sklepati, da je škoda hkrati nastala tudi družbenikom te družbe.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih (2020) člen 1.
plačilo sodne takse za pritožbo - procesna predpostavka - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe - epidemija - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Iz vročilnice izhaja, da je bil plačilni nalog tožeči stranki pravilno osebno vročen 27. 11. 2020 skupaj z obvestilom povezanim s COVID-19. Vročilnica je podpisana s strani prejemnika in vročevalca. Ker v roku 15 dni po preklicu ukrepov zaradi COVID-19 tožeča stranka sodne takse ni plačala, je sodišče prve stopnje skladno z določilom tretjega odstavka 105.a člena ZPP pravilno štelo pritožbo tožeče stranke z dne 3. 11. 2020 za umaknjeno.
ZPrCP člen 8, 46, 46/5, 46/5-3. ZNPPol člen 113, 113/4.
odgovornost lastnika motornega vozila - domneva - prepoznava po fotografiji - biometrični osebni podatki
Ugotovitev, da je storilec storil očitani mu prekršek, temelji na domnevi iz 8. člena ZPrCP, odločitev sodišča o zavrnitvi zahteve za sodno varstvo pa temelji na oceni, da storilec z navedbami v zahtevi za sodno varstvo in predloženimi dokazi ni uspel ovreči domneve iz 8. člena ZPrCP. Sodišče torej ni opravilo identifikacije storilca na podlagi predložene fotografije, kot zmotno šteje storilec, temveč je s pregledom povečane fotografije v skladu z načelom materialne resnice preverjalo možnost, da se za volanom vozila, s katerim je bil storjen prekršek, nahaja oseba ženskega spola, s čemer bi domneva iz 8. člena ZPrCP lahko bila ovržena.
pravica do poštenega postopka - zaslišanje priče - obvestilo obdolžencu in zagovorniku o zaslišanju priče
V skladu s 6. členom Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) je namreč potrebno storilcu zagotoviti pošteno sojenje. Slednje je bilo storilčevi obrambi onemogočeno s tem, ko sodišče prve stopnje o naroku zaslišanje prič – poslujočih policistov, ki je bil izveden 2. 3. 2021, ni obvestilo storilčevega zagovornika, s tem pa je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka o prekršku po drugem odstavku 155. člena ZP-1.
Obsojenčeve trenutne premoženjske razmere oziroma kot zatrjuje objektivna nezmožnost plačila denarne kazni ter izpostavljanje zdravstvenih razlogov niso razlog, da se stranska denarna kazen, ki se ne da prisilno izterjati, ne izvrši na zaporni način. Prav takšen namen zakonodajalca izhaja iz določbe prvega odstavka 87. člena KZ-1, saj če bi obsojenec imel premoženje, na katerega bi bilo mogoče poseči z izvršbo, potem ne bi bil uresničen pogoj iz citirane določbe, ki predpostavlja predhodno neuspešno prisilno izterjavo denarne kazni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00048453
KZ-1 člen 186, 186/1. ZKP člen 167, 167/1.
zavrnitev zahteve za preiskavo - utemeljen sum - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami
Zato je pritrditi razlogom v izpodbijanem sklepu, da zbrani dokazi ne dajejo zadostne podlage za sklep o obstoju utemeljenega suma, nenazadnje pa se je to izkazalo tudi z ravnanjem organov odkrivanja, ki so v zvezi s podano kazensko ovadbo M. T. na podlagi desetega odstavka člena 148 ZKP podali le poročilo pristojnemu državnemu tožilcu, ne pa kazensko ovadbo, kot tudi, da že v zahtevi za preiskavo okrožna državna tožilka razen zaslišanja M. T. kot priče (razen zaslišanja osumljenca) ni predlagala izvedbe nobenih drugih dokazov, ki bi kakorkoli kazali na očitano prodajo prepovedane droge, zaradi česar tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ni dosežena stopnja utemeljenosti suma in zato tudi ni podlage za uvedbo preiskave.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja - utemeljen sum
Namen ugovora zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja je v tem, da lahko obdolženec z navedbami v ugovoru in predlaganjem dokazov poskuša izkazati, da utemeljen sum ni podan tj. da verjetnost, da je storil očitani mu prekršek, ni večja od verjetnosti, da ga ni storil. Tega praviloma ni mogoče doseči s sklicevanjem na nezakonitost dokazov, na katerih temelji izpodbijani sklep, saj bi morala biti nezakonitost tako evidentna, da bi bilo na prvi pogled očitno, da dokaz ni zakonito pridobljen.
priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - vročitev odločbe - jezik v postopku
V zvezi s trditvami, da za ta primer sliši prvič, da ga o tem nihče ni obvestil in da želi, da mu sodišče razloži, za kaj gre v predmetni zadevi, pritožbeno sodišče po pregledu spisovnega gradiva ugotavlja, da iz odločbi priložene fotokopije vročilnice izhaja, da je odločba o prekršku bila storilcu vročena po pooblaščeni družbi za davčno svetovanje DDr. J. Mag. P. iz C., katere zaposleni naj bi tudi znali slovenski jezik in se šteje, da je storilec z vsebino pisanj na razumljiv način seznanjen.
ZPP člen 142, 142/4, 318, 318/1-1, 318/1-3, 318/1-4.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe v odgovor - vročanje sodnih pisanj - osebno vročanje - fikcija vročitve - obvestilo o pisanju v hišnem predalčniku - vročitev v hišni predalčnik - pravica do izjave v postopku - pravilnost vročitve - opustitev odgovora na tožbo - pasivnost tožene stranke - domneva priznanja tožbenih trditev - utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi - dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, ne smejo biti v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker gre za posredno toženčevo materialno dispozicijo (nikakor pa ne za sankcijo zaradi toženčeve neaktivnosti) oziroma za posredno uresničevanje pravice toženca do izjave, je bistven predpogoj zanjo pravilnost vročitve tožbe. Namen vročanja je zagotoviti, da bo udeleženec postopka seznanjen s procesnimi dejanji nasprotne stranke in sodišča in da bo temu primerno lahko pripravil svojo obrambo. Ta namen lahko vročitev doseže le, če je dejansko zagotovljeno, da bo sodno pisanje doseglo naslovnika. Sodna pisanja se zato vročajo naslovniku neposredno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00048703
KZ-1 člen 173, 173/1, 173/4, 176, 176/1, 176/2, 176/3.
kaznivo dejanje prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva - preiskava elektronske naprave - odvzem predmeta - spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - enotna kazen zapora
Na podlagi takih ugotovitev ne vzdržijo pritožbene navedbe obtoženca, da osebnega računalnika ni uporabljal za izvrševanje kaznivih dejanj in da je ta izvrševal samo preko mobilnega telefona, nenazadnje pa tudi iz izreka izpodbijane sodbe v opisih obtožencu očitanih kaznivih dejanj izhaja, da je kazniva dejanja izvrševal tudi preko spletnih aplikacij Facebook, zato se pritožbene navedbe v smeri, da njegov osebni računalnik ni bil uporabljen za izvrševanje kaznivih dejanj izkažejo za protispisne in neutemeljene.
ZNP-1 člen 25, 25/1, 25/2. ZZK-1 člen 68, 68/1, 69, 69/1, 120.
zemljiškoknjižni postopek - nepravdni postopek - umik predloga - zaznamba vrstnega reda pridobitve lastninske pravice
Udeleženec v postopku za izdajo sklepa o zaznambi vrstnega reda za prenos lastninske pravice je le predlagatelj in gre za abstraktni posel, na podlagi katerega konkretni pravni interes tretjega ne more biti prizadet.
Obtožencu je dokazano, da je bil izključno on tisti, ki se je oškodovancema na srečanjih, ko so se dogovarjali za posel, lažnivo predstavljal kot lobist, s čimer ju je zavajal, da sta verjela v resničnost trditev o financiranju načrtovanega projekta E. F. z evropskimi nepovratnimi sredstvi, na teh srečanjih jima je lažnivo prikazoval, da je del ekipe, ki deluje v B. v zvezi s pridobivanjem teh sredstev, ob tem jima je lažnivo tudi obljubljal, da bosta v primeru neuspeha pri pridobivanju sredstev dobila vrnjen vložek, kar ju je nedvomno še dodatno prepričalo k izročitvi denarja obtožencu, lažnivo jima je celo zatrjeval, da naj bi bila nepovratna sredstva že odobrena.
postopek v sporu majhne vrednosti - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - sklenitev pogodbe - naročniška pogodba - predčasna prekinitev pogodbe - plačilo računov - dopolnitev tožbe - nepopoln dokazni predlog - prepozen dokazni predlog
Pritožnik je dokazni predlog z zaslišanjem uslužbenca tožeče stranke podal šele v drugi pripravljalni vlogi, pri čemer je bil tudi ta dokazni predlog pomanjkljiv, brez navedbe imena in priimka uslužbenca. Dokazni predlog je zato pritožnik podal prepozno.
V predkazenskem postopku policija oseb ne more zasliševati kot prič, pač pa od njih le zbira obvestila, da zato te osebe nimajo statusa priče, niti privilegirane priče in jih policija ni dolžna poučevati o privilegiju, obvestila, ki so jih policiji dale take osebe, pa se izločijo iz spisa le, če se te osebe na podlagi 236. člena ZKP odrečejo pričanju, kolikor pa se pričanju ne odrečejo, uradnih zaznamkov z njihovimi izjavami ni potrebno izločati.
zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke - pogoji za dovolitev vpisa - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - identiteta dolžnika in zemljiškoknjižnega lastnika - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pritožnik je uspel vzbuditi dvom v to, da je lastnik te nepremičnine res njegov sin M.Z., rojen leta 1959, torej dvom v enega od materialnopravnih pogojev za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo iz 148. člena ZZK-1). Ostalo je nejasno, ali sta dolžnik v izvršilnem postopku in lastnik nepremičnine ena in ista oseba. V opisanih okoliščinah bi moralo sodišče prve stopnje ustrezno (dodatno) preveriti lastništvo te nepremičnine.