ZPP člen 9, 106, 452, 454, 458, 458/1, 458/2. OZ člen 417, 419.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - ugotovljeno dejansko stanje - prava neuka stranka - poziv sodišča - predložitev vloge v zadostnem številu - opozorilo na pravne posledice - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - dolžnost izpolnitve obveznosti - odstop terjatve s pogodbo (cesija) - prenos terjatve - sprememba upnika - izterjava dolga
V pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti dejanskega stanja ni mogoče izpodbijati oziroma je s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje (neizpodbojno) izhodišče tudi za pritožbeno odločitev (razen če bi bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno zaradi nepravilne uporabe materialnega prava – drugi odstavek 458. člena ZPP).
Sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo toženčeve pripravljalne vloge z dne 30. 3. 2021 iz razloga, ker kljub pozivu njenega dodatnega izvoda ni predložil.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00054151
ZKP člen 16, 16/2. KZ-1 člen 204, 204/2, 205, 205/1, 205/1-1.
opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - velika tatvina - vdor v zaprt prostor - vrednost ukradene stvari - načelo akuzatornosti - učinkovita obramba - sodba presenečenja
Četudi je opis dejanj nepregleden tako, da je v enem opisu združena navedba zakonskih znakov več kaznivih dejanj, je naloga prvostopenjskega sodišča, da opis dejanja celovito presodi ter ugotovi, ali so v njem zajeti vsi znaki kaznivega dejanja oziroma več kaznivih dejanj.
Nenavadnost vstopa v zaprt prostor je podana ravno s tem, da je iz nabiralnika vzel ključ od garaže, kar po opisu tudi predstavlja večjo voljo za storitev dejanja tatvine. Ni se mogoče strinjati z zagovornikom v odgovoru na pritožbo, da odpiranje garažnih vrat z originalnim ključem, ne more predstavljati nenavadnega načina vstopa v prostor. Za oceno, ali gre za vdor v smislu velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1, namreč ni edino merilo neposredni način posega v zaprt prostor, ampak tudi, na kakšen način je storilec prišel do sredstva, ki mu je omogočil poseg v zaprt prostor.
Odsotnost opredelitve vrednosti ukradene stvari ne pomeni, da gre za malo tatvino, še manj pa, da gre za nekaznivo dejanje, ki ne bi izpolnjevalo znakov kaznivega dejanja.
Po vsebini je pritožnik izpodbijal sodbo zaradi odločbe o varnostnem ukrepu odvzema gotovine po drugem odstavku 374. člena ZKP, saj je iz skope obrazložitve pritožbe izhajalo njegovo nasprotovanje utemeljenosti izdaje odločbe o navedenem varnostnem ukrepu, ki je fakultativen ukrep, saj tako četrti odstavek 70. člena KZ-1 kot prvi odstavek 73. člena KZ-1 določata, da se ukrep sme izreči. Utemeljenosti izrečenega ukrepa z golim ponavljanjem zagovora ni uspel izpodbiti. Šele na seji pritožbenega senata je pritožnik podal oceno, da za ukrep ni zakonske podlage. Ta ocena pomeni uveljavljanje drugega pritožbenega razloga, in sicer kršitve kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP, ki pa v pritožbi sploh ni obrazložena in zato predstavlja nedovoljeno razširitev pritožbe.
Kadar sodišče prve stopnje varnostni ukrep, ki je fakultativen, izreče nepravilno, ali ga ne izreče, čeprav bi bilo primerno, da ga izreče, gre za pritožbeni razlog po drugem odstavku 374. člena ZKP. Skladno z drugim odstavkom 383. člena ZKP pa mora pritožbeno sodišče v primeru pritožbe v korist obtoženca po uradni dolžnosti poleg preizkusa kršitev kazenskega procesnega in materialnega zakona iz prvega odstavka 383. člena ZKP opraviti še preizkus zakonitosti in primernosti izrečenega varnostnega ukrepa (374. člen ZKP). Ob preizkusu obravnavanega varnostnega ukrepa po uradni dolžnosti je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pri odvzemu gotovine sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno.
ZFPPIPP člen 131, 131/2, 132, 132/3, 132/3-3, 296, 296/1.
odmera izvršilnih stroškov - začetek stečajnega postopka med izvršilnim postopkom - stečajni postopek nad dolžnikom - pravne posledice stečajnega postopka - nastop pravnih posledic začetka stečajnega postopka
Ne glede na dejanski čas objave oklica o začetku stečajnega postopka pravne posledice začetka stečajnega postopka nastopijo oziroma učinkujejo že od začetka dne take objave.
Od začetka stečajnega postopka se terjatve uveljavljajo na način in po pravilih insolvenčnega zakona, kar pomeni, da je potrebno terjatev prijaviti v stečajnem postopku. Če v izvršilnem postopku pred začetkom stečajnega postopka še ni bil izdan sklep o nadaljnjih izvršilnih stroških, dolžniku v izvršilnem postopku, ki ne teče kot izjema iz drugega odstavka 131. člena ali 3. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, sodišče ne sme nalagati v plačilo stroškov.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih (2020) člen 1.
plačilo sodne takse za pritožbo - procesna predpostavka - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe - epidemija - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Iz vročilnice izhaja, da je bil plačilni nalog tožeči stranki pravilno osebno vročen 27. 11. 2020 skupaj z obvestilom povezanim s COVID-19. Vročilnica je podpisana s strani prejemnika in vročevalca. Ker v roku 15 dni po preklicu ukrepov zaradi COVID-19 tožeča stranka sodne takse ni plačala, je sodišče prve stopnje skladno z določilom tretjega odstavka 105.a člena ZPP pravilno štelo pritožbo tožeče stranke z dne 3. 11. 2020 za umaknjeno.
začasna odredba - stiki med starši in otrokom - preživnina - ugovor zoper sklep o začasni odredbi
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je ugotavljanje okoliščin, pomembnih za optimalen obseg stikov, stvar končne odločitve, vendar je treba stike tudi v začasni odredbi urediti tako, da bodo dejansko zaživeli. Navedeno pa terja, da sodišče v določeni meri upošteva dnevni in tedenski ritem otrok in staršev.
ZPrCP člen 8, 46, 46/5, 46/5-3. ZNPPol člen 113, 113/4.
odgovornost lastnika motornega vozila - domneva - prepoznava po fotografiji - biometrični osebni podatki
Ugotovitev, da je storilec storil očitani mu prekršek, temelji na domnevi iz 8. člena ZPrCP, odločitev sodišča o zavrnitvi zahteve za sodno varstvo pa temelji na oceni, da storilec z navedbami v zahtevi za sodno varstvo in predloženimi dokazi ni uspel ovreči domneve iz 8. člena ZPrCP. Sodišče torej ni opravilo identifikacije storilca na podlagi predložene fotografije, kot zmotno šteje storilec, temveč je s pregledom povečane fotografije v skladu z načelom materialne resnice preverjalo možnost, da se za volanom vozila, s katerim je bil storjen prekršek, nahaja oseba ženskega spola, s čemer bi domneva iz 8. člena ZPrCP lahko bila ovržena.
priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - vročitev odločbe - jezik v postopku
V zvezi s trditvami, da za ta primer sliši prvič, da ga o tem nihče ni obvestil in da želi, da mu sodišče razloži, za kaj gre v predmetni zadevi, pritožbeno sodišče po pregledu spisovnega gradiva ugotavlja, da iz odločbi priložene fotokopije vročilnice izhaja, da je odločba o prekršku bila storilcu vročena po pooblaščeni družbi za davčno svetovanje DDr. J. Mag. P. iz C., katere zaposleni naj bi tudi znali slovenski jezik in se šteje, da je storilec z vsebino pisanj na razumljiv način seznanjen.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00050386
ZPrCP člen 27, 27/9, 46, 46/5, 46/5-3, 107, 107/12.
odklon preizkusa alkoholiziranosti - prekoračitev hitrosti v naselju - zdravstveni razlog - meritev stopnje alkoholiziranosti
Za nastop dolžnosti policista, da udeležencu cestnega prometa odredi strokovni pregled, ker iz zdravstvenih razlogov ne more opraviti preizkusa z elektronskim alkotestom, mora poleg samega obstoja razloga zdravstvene narave biti izkazano tudi, da je udeleženec cestnega prometa policista seznanil s takimi razlogi oz. se skliceval na zdravstvene razloge. Le v takem primeru bi policist imel podlago za odreditev strokovnega pregleda.
Tretji odstavek 107. člena ZPrCP v zadnjem stavku sicer res določa, da policist odredi strokovni pregled tudi v primeru, če udeleženec cestnega prometa ne opravi odrejenega preizkusa po navodilih proizvajalca, vendar opisano ravnanje obdolženke v obravnavanem primeru, ko je večkrat pihala v alkotest, vendar kljub opozorilom nepravilno, pa za to ni imela objektivno opravičljivega razloga zdravstvene narave nedvomno sodi med primere ravnanj, ko udeleženec cestnega prometa ovira ali onemogoči izvedbo preizkusa z elektronskim alkotestom, kar se v skladu s četrtim odstavkom 107. člena ZPrCP šteje kot posredna odklonitev.
Za pogodbeno komasacijo - ki poteka brez upravnega komasacijskega postopka in se torej v zvezi z njo ne izda kak sklep o uvedbi postopka - noben zakon ne določa vpisa zaznambe.
postopek v sporu majhne vrednosti - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - sklenitev pogodbe - naročniška pogodba - predčasna prekinitev pogodbe - plačilo računov - dopolnitev tožbe - nepopoln dokazni predlog - prepozen dokazni predlog
Pritožnik je dokazni predlog z zaslišanjem uslužbenca tožeče stranke podal šele v drugi pripravljalni vlogi, pri čemer je bil tudi ta dokazni predlog pomanjkljiv, brez navedbe imena in priimka uslužbenca. Dokazni predlog je zato pritožnik podal prepozno.
pravica do poštenega postopka - zaslišanje priče - obvestilo obdolžencu in zagovorniku o zaslišanju priče
V skladu s 6. členom Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) je namreč potrebno storilcu zagotoviti pošteno sojenje. Slednje je bilo storilčevi obrambi onemogočeno s tem, ko sodišče prve stopnje o naroku zaslišanje prič – poslujočih policistov, ki je bil izveden 2. 3. 2021, ni obvestilo storilčevega zagovornika, s tem pa je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka o prekršku po drugem odstavku 155. člena ZP-1.
V predkazenskem postopku policija oseb ne more zasliševati kot prič, pač pa od njih le zbira obvestila, da zato te osebe nimajo statusa priče, niti privilegirane priče in jih policija ni dolžna poučevati o privilegiju, obvestila, ki so jih policiji dale take osebe, pa se izločijo iz spisa le, če se te osebe na podlagi 236. člena ZKP odrečejo pričanju, kolikor pa se pričanju ne odrečejo, uradnih zaznamkov z njihovimi izjavami ni potrebno izločati.
zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke - pogoji za dovolitev vpisa - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - identiteta dolžnika in zemljiškoknjižnega lastnika - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pritožnik je uspel vzbuditi dvom v to, da je lastnik te nepremičnine res njegov sin M.Z., rojen leta 1959, torej dvom v enega od materialnopravnih pogojev za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo iz 148. člena ZZK-1). Ostalo je nejasno, ali sta dolžnik v izvršilnem postopku in lastnik nepremičnine ena in ista oseba. V opisanih okoliščinah bi moralo sodišče prve stopnje ustrezno (dodatno) preveriti lastništvo te nepremičnine.
predlog za odlog izvršbe - predlog tretjega za odlog izvršbe - izkaz pravice na predmetu izvršbe - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - plačilo varščine kot pogoj
Tretji svoje pravice, ki bi predmetno izvršbo (v celoti) preprečevala, ni izkazal v skladu s kriterijem iz prvega odstavka 73. člena ZIZ, torej s kvalificirano listino oziroma na t.i. "zelo verjeten način".
Prav tako ni zadostil pogoju po drugem odstavku 73. člena ZIZ. V svojem predlogu se je namreč skliceval na škodo, ki naj bi mu nastala zaradi prodaje nepremičnine, ni pa podal konkretnih in določnih navedb o (relevantni) škodi, ki bi mu nastala zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine (kar uveljavlja upnica v tem izvršilnem postopku.
identiteta dolžnika in zemljiškoknjižnega lastnika - dvom v izkazano identiteto - sporno lastništvo nepremičnine - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo
Pritožnik je uspel vzbuditi dvom v to, da je lastnik te nepremičnine res njegov sin AA, rojen leta 1959, torej dvom v enega od materialnopravnih pogojev za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo iz 148. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Ostalo je nejasno, ali sta dolžnik v izvršilnem postopku in lastnik nepremičnine ena in ista oseba. V opisanih okoliščinah bi moralo sodišče prve stopnje ustrezno (dodatno) preveriti lastništvo te nepremičnine.
priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - načelo vzajemnega priznavanja - dejansko stanje
Storilec dejansko zatrjuje in dokazuje, da prekrškov ni storil, vendar tega v predmetnem postopku ni mogoče upoštevati. To bi moral zatrjevati in dokazovati v postopku o prekršku pred pristojnim organom držav izdaje. Sodišče države izvršiteljice namreč ne odloča o odgovornosti za storjeni prekršek. O tem je pravnomočno odločil že pristojni organ države izdaje in zaradi načela vezanosti na pravnomočne odločbe sodišč in drugih organov ter načela vzajemnega priznavanja iz 3. člena ZSKZDČEU-1, se niti prvostopenjsko, niti pritožbeno sodišče ne moreta in ne smeta spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti take odločbe.
CESTE IN CESTNI PROMET - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00048825
ZCestn člen 50, 50/1, 50/3, 50/4, 50/4-8.
odgovorna oseba - neznani neposredni storilec prekrška - plačilo cestnine - pogodba o cestninjenju - prekrški v zvezi s plačevanjem cestnine
Tudi 50. člen ZCestn ločuje med primeri, ko prekršek stori voznik kot neposredni storilec prekrška, in primeri, ko prekršek stori odgovorna oseba, čeprav predpisuje enako sankcijo za prekršek. Zato je treba v obravnavni zadevi neposrednega storilca prekrška, obravnavati po določbah, ki veljajo za voznika, to je po določbi četrtega odstavka 50. člena ZCestn, čeprav ima po določbi prvega odstavka 15. člena ZP-1 status odgovorne osebe. Ker pa je v 50. členu ZCestn izrecno predpisano kaznovanje neposrednega storilca, po mnenju pritožbenega sodišča posebno opredeljevanje v plačilnem nalogu in opisu prekrška, da je storilec prekršek storil v imenu, na račun in s sredstvi pravne osebe, ni nujno potrebno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00048453
KZ-1 člen 186, 186/1. ZKP člen 167, 167/1.
zavrnitev zahteve za preiskavo - utemeljen sum - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami
Zato je pritrditi razlogom v izpodbijanem sklepu, da zbrani dokazi ne dajejo zadostne podlage za sklep o obstoju utemeljenega suma, nenazadnje pa se je to izkazalo tudi z ravnanjem organov odkrivanja, ki so v zvezi s podano kazensko ovadbo M. T. na podlagi desetega odstavka člena 148 ZKP podali le poročilo pristojnemu državnemu tožilcu, ne pa kazensko ovadbo, kot tudi, da že v zahtevi za preiskavo okrožna državna tožilka razen zaslišanja M. T. kot priče (razen zaslišanja osumljenca) ni predlagala izvedbe nobenih drugih dokazov, ki bi kakorkoli kazali na očitano prodajo prepovedane droge, zaradi česar tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ni dosežena stopnja utemeljenosti suma in zato tudi ni podlage za uvedbo preiskave.