JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00048644
Direktiva 2007/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil ( ) člen 2. Direktiva 2007/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil ( ) točka 14. Direktiva Sveta z dne 21. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje člen 2, 2/1, 2/1-c. URS člen 2. ZPVPJN člen 2, 3, 3/2, 42, 42/2, 44, 49, 49/1, 49/2. ZPVPJN-B člen 46. ZPP člen 333, 333/1, 343, 343/2, 344, 344/1, 344/2.
načelo pravne varnosti in zaupanja v pravo - javna naročila - postopek javnega naročila - kršitev pravil o javnem naročanju - sodno varstvo - ničnost pogodbe - izpodbojnost - izpodbojnost pogodbe - roki za uveljavljanje ničnosti in izpodbojnosti - povrnitev škode - odškodninska odgovornost za škodo, nastalo v postopku javnega naročanja - odškodninska tožba - rok za vložitev tožbe - procesne predpostavke - zahteva za revizijo - redna pravna sredstva - postopek s pritožbo - pravica do pritožbe - vročitev pritožbe v odgovor - prepozen odgovor na pritožbo
V postopku javnega naročanja gre oškodovanemu ponudniku pravno varstvo v odškodninskem postopku tako v primeru, ko lahko uspešno uveljavlja izpodbojnost pogodbe, kot tudi v primeru drugih kršitev pravil o javnem naročanju, ki ne sodijo med razloge za izpodbojnost pogodbe po 44. členu ZPVPJN.
ZPVPJN ne določa roka za vložitev odškodninske tožbe zaradi kršitve drugih pravil javnega naročanja. ZPVPJN tudi ne določa, da bi bilo uveljavljanje izpodbojnosti pogodbe procesna predpostavka odškodninske tožbe.
V odškodninskih sporih je vprašanje obstoja kaznivega dejanja predhodno vprašanje, če je od tega odvisna dolžina zastaralnega roka. V našem procesnem pravu velja sicer kombiniran sistem reševanja predhodnih vprašanj. Če o predhodnem vprašanju še ni bilo odločeno pred pristojnim sodiščem ali drugim pristojnim organom, lahko sodišče samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno (prvi odstavek 13. člena ZPP). Vendar zaradi varovanja domneve nedolžnosti (27. člen Ustave RS) o kaznivem dejanju kot o predhodnem vprašanju v pravdi ni dopustno odločati, razen če kazenski pregon sploh ni več mogoč.
pomen izrazov - velika premoženjska škoda - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - zastaranje kazenskega pregona - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - vezanost na opis dejanja - stroški kazenskega postopka - oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka - zavrnitev zahteve za preiskavo - oškodovanec kot tožilec
Glede na v opisu jasno in konkretno navedeni znesek oškodovanja v višini 50.000,00 EUR je sodišče prve stopnje pravilno sledilo pravni kvalifikaciji po prvem, in ne po drugem odstavku 240. člena KZ-1, saj se za slednjo zahteva povzročitev velike premoženjske škode, kar pomeni škodo, ki presega in ne le dosega 50.000 EUR (3. točka devetega odstavka 99. člena KZ-1).
Pritožnik sicer pravilno ugotavlja, da sodišče na pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja v zahtevi za preiskavo ni vezano, zanemari pa, da je absolutno vezano na opis kaznivega dejanja, kot ga v zahtevi navede oškodovanec kot tožilec, sodišče pa ga ne sme dopolnjevati oz. širiti s spisovnimi podatki ali lastnimi ocenami oz. sklepanji. Pritožbena izvajanja, da je oškodovancu kot tožilcu nastala premoženjska škoda v bistveno višjem znesku od 50.000,00 EUR, saj je bil kot porok in zastavitelj že per se dolžan D. d.d. vrniti znesek najetega kredita najmanj skupaj z obrestmi kredita, so zato neupoštevna, saj se oškodovanje v višjem znesku v opisu ne očita.
primarni in podredni tožbeni zahtevek - odškodninski zahtevek - povračilo škode - izpolnitev obveznosti - pravnomočna sodba o vrnitvi darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža - naknadna nezmožnost izpolnitve - odsvojitev nepremičnine - predmet zapuščine - realna subrogacija - nadomestitev vrednosti nepremičnine - vračilo vrednosti darila v zapuščino - obseg premoženja - višina nadomestila - premoženje, ki spada v zapuščino - spor o premoženju, ki spada v zapuščino - spor o višini
S primarnim tožbenim zahtevkom (I. točka izreka izpodbijane sodbe) je tožnik zahteval povračilo škode zaradi nemožnosti izpolnitve obveznosti, ki je bila tožencu naložena s pravnomočno sodbo. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnik ni upravičen do plačila ustreznega zneska kot odškodnine za nastalo škodo. Kot je pojasnilo sodišče v izpodbijani sodbi, ima tožnik, čeprav vrnitev nepremičnine v zapuščino zaradi prodaje ni več mogoča, pravico do ustreznega denarnega zneska v okviru zapuščinskega postopka. Do odškodnine ni upravičen, saj niso izpolnjene predpostavke odškodninske odgovornosti. Na dednopravni podlagi pa nujni dedič med trajanjem zapuščinskega postopka ne more zahtevati neposredne izročitve predmeta darila, temveč lahko zahteva vrnitev darila v zapuščino.
S pravnomočno odločitvijo, da se nepremičnina v določenem deležu vrne v zapuščinski postopek, je ta delež postal del zapuščine. Ker pa je bil predmet zapuščine odsvojen, je treba upoštevati načelo realne subrogacije, skladno s katerim postane del zapuščinskega premoženja vse, kar je posestnik zapuščine pridobil z odsvojitvijo predmetov. V konkretnem primeru tako postane del zapuščinskega premoženja denarna protivrednost nepremičnine.
Vprašanje, ali denarni znesek kot nadomestek nepremičnine spada v zapuščino, v dani zadevi ne more biti (več) sporno, ker je bilo o vrnitvi nepremičnine v zapuščino že pravnomočno odločeno, denarni znesek pa jo nadomesti skladno z načelom realne subrogacije. Vendar pa je sporen obseg premoženja, ki spada v zapuščino, saj je višina zneska, ki sodi v zapuščino, med strankama sporna. Toženec ji je konkretizirano ugovarjal in za svoje trditve tudi predlagal dokaze. Ker je torej med dedičema spor o obsegu premoženja, ki spada v zapuščino, mora o tem odločiti pravdno sodišče.
Napotitveni sklep nepravdnega sodišča daje napoteni stranki le pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe. Tožnik v tem postopku ni postavil ugotovitvenega tožbenega zahtevka, temveč dajatvenega, pri katerem se pravni interes domneva.
DZ člen 235, 235/1, 237, 237/1, 238, 294, 294/1. ZIRD člen 47, 49, 49/4. ZNP-1 člen 116, 116/3.
rejništvo - namestitev v rejništvo - rejniška pogodba - smrt rejnika - prenehanje pogodbe - imenovanje novega rejnika - pristojnost za odločanje - pravna praznina - vloga centra za socialno delo - varstvo koristi otroka - prenehanje rejništva
V odsotnosti izrecne zakonske določbe o tem, da sodišče v primeru prenehanja rejniške pogodbe zaradi smrti rejnika na predlog centra za socialno delo odloči o imenovanju novega rejnika, je pravno praznino glede spornega vprašanja treba zapolniti z razlago, da o predlogu za namestitev otroka k novemu rejniku, tudi če postopek o imenovanju novega rejnika ni del postopka za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otroka, odloči sodišče.
Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 6, 7, 8, 8/1, 8/2, 8/3, 10.
vročanje sodnih pisanj v tujini - vročanje po osrednjem organu, pristojnem za sprejemanje zaprosil za vročitev - pravica do odklonitve sprejema pisanja brez prevoda - zavrnitev sprejema pisanja - zavrženje zahteve - pravočasnost - pristojnost za odločanje
Organ za sprejem ni pristojen odločati o vsebinskih vprašanjih vezanih na pogoje pod katerimi naslovnik lahko zavrne sprejem pisanja. Med taka vprašanja po presoji pritožbenega sodišča sodita tudi vprašanje pravočasnosti zavrnitve sprejema in vprašanje pravilnosti (načina) te zavrnitve.
Odločanje o vprašanjih povezanih s pravico naslovnika, da zavrne sprejem pisanja, sodi v sfero odločanja nacionalnega sodišča, ki v zadevi odloča v izvorni državi članici.
Neizvedba predlaganega dokaza predstavlja kršitev načela kontradiktornosti le v primerih, ko ni utemeljenih razlogov za zavrnitev izvedbe predlaganega dokaza.
prosto urejanje pogodbenih razmerij - medsebojni dogovor strank - dobava blaga - prevozi v cestnem prometu - aktivna in pasivna legitimacija strank - ugovor pasivne legitimacije - fizična oseba kot tožena stranka - pravna ali fizična oseba - direktor kot fizična oseba - pogodbe med fizičnimi osebami - dokazni predlog - pridobitev dodatne dokumentacije - poslovna dokumentacija - listina pri drugi osebi - izročitev listin - materialno procesno vodstvo - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga
Sodišče lahko na podlagi določila 287. člena ZPP dokazni predlog stranke zavrne, če je dokazni predlog nesubstanciran, če gre za ugotavljanje nerelevantnih dejstev, če gre za dokazovanje dejstev, ki niso predmet dokazovanja, če gre za prekludiran dokaz, za neprimeren dokaz ali dokaz za dokazovanje dejstva, ki je že dokazano. Toženec ne zanika dobave lesa in opravljene prevoze lesa, a trdi, da je tožnik posloval z družbo H. in ne z njim kot fizično osebo in takratnim direktorjem družbe. Napačno je stališče sodbe, da je predlagani dokaz za odločitev v zadevi nepomemben. Z njim tožnik namreč izpodbija toženčeve trditve glede pomanjkanja pasivne legitimacije (212. člen ZPP). Če namreč poslovna in finančna dokumentacija družbe C., d. o. o. (prej družbe H., d. o. o.), ne vsebuje nobenih podatkov in listin, ki bi se nanašale na poslovanje družbe s tožnikom, to lahko pomeni le, da je tožnik posloval s tožencem in ne z njegovo takratno družbo. Ob tem je treba poudariti, kar ugotavlja prvostopenjsko sodišče v 11. točki obrazložitve, da so pri prevozih tako velikega tovora, kot je les, nujni tovorni listi in ostale potrebne listine. Še posebej pa to velja pri poslovanju z družbo. Če je tožnik res posloval le z družbo H., d. o. o., kot trdi toženec in je ta družba od njega odkupovala les ter opravljala prevoze v spornem obdobju, potem poslovna dokumentacija to gotovo izkazuje, v nasprotnem primeru pa bi s tem dokazom tožnik lahko izpodbil toženčeve trditve.
V skladu z določilom 226. člena ZPP mora stranka sama predložiti listino, na katero se sklicuje v dokaz svojih navedb. Vendar pa, če se listina nahaja pri drugi osebi in sama stranka ne more doseči, da se ji listina izroči, sme sodišče na predlog stranke drugi osebi naložiti, naj predloži listino, ob izpolnitvi pogojev iz 228. člena ZPP. Sodišče prve stopnje bi moralo po tej določbi v skladu z določilom 285. člena ZPP (materialno procesno vodstvo) tožnika pozvati, naj dopolni svoje navedbe na glavni obravnavi 16. 2. 2021 s tem, da čim bolj natančno opiše vsebino listin (poslovne dokumentacije), ki naj jih izroči druga oseba in navede dejstva, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da je listina pri tej drugi osebi, konkretno družbi C., d. o. o. Nato bi moralo listine, ki jih je v dokaznem predlogu navedel tožnik, pridobiti sodišče v postopku, ki ga ureja 228. člen ZPP. Razlogi za odklonitev izročitve listin so po tej določbi enaki razlogom za odklonitev pričanja.
OZ člen 190, 198. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14. SPZ člen 67, 67/1.
uporabnina - uporabnina solastne stvari - neupravičena obogatitev - zahteva za dopustitev uporabe - nemožnost uporabe - trditvena podlaga - nesklepčnost tožbenega zahtevka - nedovoljena pritožbena novota
V primeru, ko solastno stvar uporablja le eden (ali nekaj) solastnikov, mora tisti, ki stvari ne uporablja, od drugega solastnika prvenstveno zahtevati dopustitev souporabe. Med solastniki je primarno predvidena souporaba; šele, če je izključno posedujoči solastnik drugemu solastniku ne omogoči ali če souporaba iz kakršnega koli razloga ni možna, pride v poštev zahtevek za plačilo uporabnine iz naslova neupravičene obogatitve. Predloga za plačilo uporabnine oziroma za delitev solastnine ni mogoče šteti za zahtevo za souporabo, ker sta uporaba in delitev dve različni upravičenji solastnika.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi sodišče moralo ugotoviti, ali je med strankami izkazana nemožnost souporabe; to bi sodišče bilo dolžno ugotavljati, če bi tožnik v zvezi s tem podal ustrezne konkretizirane trditve, pa jih ni.
ločitvena pravica - prijava terjatve - vsebina prijave terjatve - izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah - seznam preizkušenih terjatev - osnovni seznam preizkušenih terjatev - ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev - ugovor zoper osnovni seznam - ugovor o prerekanju terjatve - dopolnjen seznam preizkušenih terjatev - ugovor zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev - ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev - sklep o preizkusu terjatev
Glede na zgoraj določeno vsebino ugovora, kot jo je tudi povzelo sodišče prve stopnje, upnica ne more vložiti ugovora glede prerekanja ločitvene pravice, zato je bila odločitev sodišča prve stopnje o odločitvi o ugovoru pravilna.
Pritožbeni razlogi, kot jih je navedla pritožnica, so stvar presoje sklepa o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic.
dejansko stanje - strokovna ocena - obličnost pogodbe
Pritožba nima prav, da bi sodišče prve stopnje prepričljive zaključke ali sta pravdni stranki sklenili le prodajno pogodbo ali prodajno in podjemno pogodbo, lahko naredilo le, če bi stranki sklenili pisno pogodbo, saj pritožba spregleda, da Obligacijski zakonik niti za prodajno pogodbo niti za podjemno pogodbo, četudi se sklepa med gospodarskima subjektoma, ne zahteva obličnosti, torej pisne oblike in zato je sodišče prve stopnje ravnalo procesno pravilno, da je ob izostanku pisne pogodbe, ugotavljalo dejansko stanje z dopustitvijo in izvedbo predlaganih dokazov.
Sodišče prve stopnje je temeljito dokazno ocenilo vse izvedene dokaze, tako da v dokazni zaključek, da je med pravdnima strankam bila sklenjena zgolj prodajna pogodba, ni mogoče dvomiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSC00072973
OZ člen 9. SZ-1 člen 25, 49, 53, 60.
spor majhne vrednosti - omejeni pritožbeni razlogi - plačilo stroškov upravljanja - obratovalni stroški - stroški vzdrževanja - večstanovanjska stavba - imenovanje upravnika večstanovanjske stavbe
Tožeča stranka je bila kot upravnik te večstanovanjske stavbe določena na podlagi Pogodbe, ki je bila podpisana med tožečo stranko kot upravnikom in etažnimi lastniki, ki imajo skupaj 55,4464 % solastniški delež.
Tako da sklenjena Pogodba pa učinkuje tudi proti etažnim lastnikom, ki so glasovali proti imenovanju pooblaščencev za sklenitev in proti vsem pravnim naslednikom etažnih lastnikov.
predlog za izdajo začasne odredbe - kontradiktornost v postopku zavarovanja - skupno premoženje - nakup nepremičnine v času trajanja zakonske zveze - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - zadostna trditvena podlaga
Kontradiktornost (in s tem spornost trditev) je v primeru ugoditve predlogu za izdajo začasne odredbe vzpostavljena šele v ugovornem postopku. Za ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe zadošča že verjetnost obstoja predpostavk za njeno izdajo, ta pa je podana takrat, ko je argumentov za nek sklep več kot tistih, ki kažejo nasprotno. Znižan dokazni standard narekuje restriktiven pristop pri uporabi tega instituta.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje predlagatelja - preverjanje premoženjskega stanja po uradni dolžnosti - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse
Ker je sodišče prve stopnje ob preverjanju materialnega položaja tožnika ugotovilo, da iz podatkov njegovega transakcijskega računa izhaja, da se je na njem pojavil neznani priliv, nesorazmeren s siceršnjimi tožnikovimi prihodki, ki naj bi bil porabljen za plačilo posojila, je na podlagi zakonskih določil moralo preveriti, na kaj se vse skupaj nanaša.
ZST-1 člen 11, 11/1. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3, 360, 360/1.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - plačilni nalog za plačilo sodne takse za tožbo - predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - materialni položaj - uveljavljanje pravic iz javnih sredstev - socialni transferji - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - rok za plačilo sodne takse za tožbo - neplačilo sodne takse za tožbo - domneva umika tožbe
Tožnik ne zanika, da sodne takse v odmerjenem roku ni plačal. Ker sodne takse ni plačal pravočasno, je sodišče prve stopnje pravilno štelo njegovo tožbo za umaknjeno.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor
Dolžnik je obrazloženo nasprotoval terjatvi upnika, zatrjeval je negativna dejstva, ki jih ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika. To lahko stori samo v rednem pravdnem postopku.
upniški odbor - imenovanje članov upniškega odbora - ovira za imenovanje člana upniškega odbora - nadomestni sklep - povezana družba - nedovoljena pritožba
Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 10. 2. 2021 imenovalo upniški odbor ločitvenih upnikov v sestavi: 1. Y., S. a. r. l., 2. E., d. o. o., 3. Banka, d. d., in 4. D., d. d. Na pritožbo upnika E. in v zvezi z vlogo upravitelja oziroma dolžnika je izdalo popravni sklep, ki je po vsebini nadomestni sklep v smislu drugega odstavka 128. člena ZFPPIPP, s katerim je upnika D., d. d., izločilo iz upniškega odbora ločitvenih upnikov kot povezano osebo. Zato je predmet pritožbenega postopka v zvezi z izpodbijanim sklepom lahko le odločitev v zvezi z (ne)imenovanjem upnika D., d. d., za člana upniškega odbora. Pravnomočnost odločitve sodišča o preostalih članih upniškega odbora preprečuje možnost, da bi sodišče o istem vprašanju ponovno odločalo v sodnem postopku (razen v primeru razrešitve imenovanih članov upniškega odbora po 81. členu ZFPPIPP). Ker se pritožba dolžnika ne nanaša na (ne)imenovanje upnika D., d. d., za člana upniškega odbora, ni dovoljena. Na sklep o imenovanju upniškega odbora z dne 10. 2. 2021 se namreč dolžnik ni pritožil.
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je postavitev upravitelja zapuščine oblika zavarovanja zapuščine, zaradi česar je dopustno sklep o postavitvi upravitelja dediščine izdati tudi v času prekinitve postopka.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dejansko stanje pravilno ugotovljeno, torej, da so dolžniku odpuščene vse obveznosti nastale do začetka stečajnega postopka (razen tiste po drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP) in da je unovčenega večina premoženja v postopku osebnega stečaja. Striktno določene zakonske norme pa na drugi strani ne omogočajo sodišču, da bi zaključilo postopek osebnega stečaja in bi s tem prenehale omejitve v zvezi z njegovo poslovno sposobnostjo. Niti ni zakonsko predvidena možnost, da mu sodišče omejitev poslovne sposobnosti glede na kogentne določbe glede delne omejitve poslovne sposobnosti, ki so določene v 386. členu ZFPPIPP, odpravi.
izvršilni naslov - sklep o začasni odredbi - razveljavitev sklepa o začasni odredbi - ustavitev postopka zavarovanja - uradna dolžnost sodišča
Kadar je sklep o začasni odredbi izdan v pravdnem postopku ali kakšnem drugem postopku, ima v skladu z 268. členom ZIZ naravo sklepa o izvršbi, obenem pa predstavlja sklep o začasni odredbi v skladu s 1. točko 2. odstavka 17. člena ZIZ tudi izvršilni naslov, saj je v skladu s 4. odstavkom 19. člena ZIZ izvršljiv že pred njegovo pravnomočnostjo. Ker je bil tako s sklepom pritožbenega sodišča opr. št. I Cp 184/2021 z dne 6. 5. 2021 v delu, ki se nanaša na drugo toženo stranko, izvršilni naslov (t.j. sklep o začasni odredbi z dne 22. 6. 2020) pravnomočno razveljavljen (in predlog za izdajo začasne odredbe v tem delu tudi pravnomočno zavrnjen), je nastopila okoliščina iz 1. odstavka 76. člena ZIZ, ki je sodišču prve stopnje narekovala, da v delu, ki se nanaša na drugo toženo stranko, po uradni dolžnosti ustavi ta postopek zavarovanja in v tem delu v skladu z 2. odstavkom istega zakonskega določila razveljavi tudi vsa opravljena dejanja zavarovanja.