CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00049053
URS člen 26.. SPZ člen 43, 43/2, 269.. ZD člen 141, 222.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost države za delo sodišč - zakonito dedovanje - obstoj oporoke - sodna hramba - izgubljena ali založena oporoka po smrti oporočitelja - načelo subsidiarnosti - opustitev vložitve pravnega sredstva - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - dediščinska tožba - ugovor priposestvovanja lastninske pravice - načelo realne subrogacije - pravočasnost navedb
V konkretnem primeru je bistven odgovor na vprašanje ali je pravni prednik tožnice imel na voljo učinkovito pravno sredstvo oziroma pravno možnost, s katero bi dosegel odstranitev protipravnega ravnanja državnega organa oziroma odpravo posledic založene oporoke, ki v zapuščinskem postopku ni bila razglašena ter je zapuščinsko sodišče uvedlo zakonito in ne oporočno dedovanje.
ZFPPIPP člen 401, 401/1-2, 401/2-3, 402, 402/2, 403, 403/1-2.
postopek osebnega stečaja - ugovor proti odpustu obveznosti - obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - mesečno poročanje dolžnika stečajnemu upravitelju - aktivno iskanje zaposlitve
Kot je poudaril pritožnik, mu je upraviteljičina pomočnica dala navodilo, naj vsak mesec poroča o (vsaj) dveh prošnjah, ki jih je poslal možnim delodajalcem v zvezi z iskanjem zaposlitve. Pojasnil je tudi, da je upraviteljici poslal predvsem tiste prošnje, za katere bi ta zlahka preverila možne delodajalce, saj so bile objavljene na Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije. Glede na to, da je upraviteljica tako imela možnost preveriti, ali je dolžnik pri navedenih delodajalcih res iskal zaposlitev, je bil z dolžnikovimi poročili dosežen namen zakonske določbe tretje alineje drugega odstavka 401. člena ZFPIPP, ki je v tem, da upravitelj lahko nadzira, ali stečajni dolžnik izpolnjuje svojo dolžnost aktivnega iskanja zaposlitve.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 389, 389/2-1. ZIZ člen 79, 79/1-4, 79/2, 79/3. ZPP člen 137, 137/1, 339, 339/2-14.
postopek osebnega stečaja - izvzem in omejitev premoženja iz stečajne mase - predmeti, izvzeti iz izvršbe - vročanje sodnih pisanj - napake pri vročanju - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem
Zaenkrat iz dolžnikovih trditev izhaja, da dolžnik studijsko opremo dejansko potrebuje za opravljanje svojega dela, ki ga opravlja kot poklic. Glede na navedeno določilo prvega odstavka 79. člena ZIZ so ti predmeti izvzeti iz izvršbe in s tem po navedenem določilu ZFPPIPP tudi iz stečajne mase. Za odločitev niti ni pomembno, ali se od uporabe te opreme v stečajno maso natekajo sredstva, zato tudi razlog za zavrnitev predloga dolžnika ne more biti, da se v letu 2021 ni nič nateklo v stečajno maso.
najem poslovnih prostorov - najemnina za poslovne prostore - ničnost najemne pogodbe - namen ničnosti - protislovne navedbe - nemogoč predmet obveznosti - nedopusten nagib
Nagib je razumljen kot razlog, ki vodi stranko k sklenitvi pogodbe, a ne postane del pogodbene vsebine in (praviloma) sopogodbeniku niti ni znan. Tožena stranka je nedopustnost nagiba tožeče stranke utemeljila na okoliščinah v zvezi s tem, da bi tožeča stranka morala vedeti za pravno napako kotla, vendar pa ni podala nobenih konkretnih navedb oziroma dokaznih predlogov glede tega, da je prav védenje o teh napakah tožečo stranko vodilo v sklenitev sporne pogodbe. Ničnost je najstrožja sankcija v civilnopravnih razmerjih in je zato njena uporaba pridržana za specifične situacije, v katerih je treba nepravilnosti v razmerju sankcionirati z ničnostjo zaradi varstva javnega interesa. Zatrjevane domnevne nepravilnosti tega standarda po presoji višjega sodišča ne dosegajo.
Ob dejanski ugotovitvi prvostopnega sodišča, da je pritožba tožeče stranke z dne 2. 5. 2021 vložena samo v enem izvodu, je tožnikovo pritožbo pravilno zavrglo kot nepopolno. Bistveno je, da tožnik te ključne okoliščine niti ne izpodbija, navedbe o izvajani presiji s strani tretjih oseb, ki so ga prisilili v pravna dejanja, ki se verjetno nanašajo na glavno stvar, pa za presojo izpodbijanega sklepa niso relevantna.
ZZVZZ člen 86, 86/1, 87, 87/1. ZVZD-1 člen 8. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (1999) člen 23, 23/1, 23/2, 23/2-3.
regres Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - tehnična brezhibnost stroja - ukrepi varstva pri delu - vzročna zveza - soprispevek delavca - ugovor pasivne legitimacije - odgovornost tretjega
Odgovornost zunanjega izvajalca je tako stvar notranjega razmerja s toženo stranko. Če torej tožena stranka meni, da ji je zunanji sodelavec povzročil škodo in da je za to odgovoren delavec njenega poslovnega partnerja, lahko odgovornost terja od njega na podlagi določbe Sporazuma, na katero se sklicuje v pritožbi.
Nesporni vzrok za delovno nesrečo je bil v poseganju delavca v stroj, pri čemer pritožnica ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je delavec vijake, s katerimi je bila servisna loputa (varovalo) pritrjena, odvil kar z roko. Zaključek sodišča prve stopnje, da torej varovalo ni bilo tako, da ga ne bi bilo mogoče zlahka odstraniti, je zato pravilen.
Tožnica je vložila tožbo zoper začasno odločbo. Pravni interes je izkazovala vse do pravnomočnosti nove odločbe. Ker je bila z novo odločbo nadomeščena začasna odločba (že ime samo pove, da gre zgolj za začasno odločbo, s katero se začasno uredi pravno stanje), si tožnica z nadaljevanjem postopka pred sodiščem, ne more več izboljšati pravnega položaja. Zato je sodišče prve stopnje tožbo utemeljeno, v skladu z 274. členom ZPP, zavrglo.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - odvetnik kot zasebnik - pristojnost okrajnega sodišča
Upnik oziroma tožnik je odvetnik, ki svojo dejavnost opravlja v pravno organizacijski obliki zasebnika (evidentirani odvetnik), zato ne spada v krog oseb, za katere veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih.
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je kot nepopolno zavrglo tožnikovo tožbo, kršilo določbo 108. člena ZPP. Tožnik je namreč ravnal skladno s pozivom sodišča prve stopnje in pred iztekom danega roka tožbo lastnoročno podpisal in jo skupaj s prošnjo za pridobitev BPP tudi posredoval sodišču.
ZFPPIPP člen 122, 123, 330, 330/2, 395, 395/2, 395/3.
osebni stečaj - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - pritožba stečajnega dolžnika zoper sklep o prodaji - posebna pravila o prodaji določenega premoženja - vročanje pisanj stečajnemu dolžniku
Za odločitev o prodaji premoženja stečajnega dolžnika ni potrebno, da bi bil sklep o preizkusu terjatev pravnomočen.
Iz drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP jasno izhaja, da se izpraznitev in izročitev stanovanja oziroma stanovanjske hiše upravitelju stečajnemu dolžniku naloži v roku treh mesecev po prejemu sklepa, ne pa po pravnomočnosti sklepa.
ZUP člen 260, 260-1, 260-4, 263, 263/1, 263/1-1.. ZPIZ-2 člen 66.
začasna nezmožnost za delo - obnova predsodnega upravnega postopka - vzrok ugotovljene začasne nezmožnosti za delo - bolezen - zavrženje predloga
ZUP v 1. točki prvega odstavka 263. člena določa, da lahko stranka predlaga obnovo postopka samo v enem mesecu, in sicer v primeru iz 1. točke 260. člena (od dneva, ko je mogla navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze). Ker je bil predlog vložen 18. 6. 2020, torej po preteku enomesečnega roka, določenega v 1. točki prvega odstavka 263. člena ZUP, je tožena stranka tožnikov predlog za obnovo postopka utemeljeno kot prepozen zavrgla.
začasna nezmožnost za delo - vzrok začasne nezmožnosti za delo
Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča, da gre v predmetni zadevi za ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo tožeče stranke zaradi bolezni, kar je sodišče argumentirano pojasnilo v 24. točki obrazložitve sodbe. Upoštevajoč izvedensko mnenje v povezavi z ostalimi dokazi, ni nobene podlage za opredelitev vzroka priznane začasne nezmožnosti za delo kot poškodbe pri delu. Kot je pravilno pojasnilo sodišče, bi bilo potrebno za opredelitev vzroka poškodbe pri delu priznane začasne nezmožnosti za delo, slednje tudi dokazati, ne pa drugačen vzrok pavšalno zatrjevati šele v sodnem postopku.
ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 188, 350, 350/2, 458, 458/1. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 25.
delni umik tožbe - delna ustavitev postopka - spor majhne vrednosti - vročitev dopolnitve tožbe - osebna vročitev - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - stroški porabe električne energije - ključ delitve stroškov
Gre za izbiro med delitvijo stroška po površini in delitvijo stroška glede na število uporabnikov posameznega stanovanja. Ker površina sama po sebi nima neposrednega vpliva na porabo elektrike, je tudi po presoji pritožbenega sodišča primernejši ključ delitve po številu uporabnikov. Večje število uporabnikov namreč nedvomno vpliva na porabo energije. Kot je poudarilo že sodišče prve stopnje, delitev stroška elektrike glede na število uporabnikov posamezne enote, predvideva tudi Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb. Drži sicer, da gre pri tem za delitev stroška porabljene skupne elektrike in ne za delitev stroška porabljene elektrike v posamezni enoti, a to ne izključuje primerjave obeh položajev in posledično sklicevanje na ključ delitve, ki ga določa Pravilnik, v smislu dodatne argumentacije sprejete odločitve.
kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - sodna poravnava - stiki z mladoletnim otrokom - preprečevanje stikov - onemogočanje stikov - zlonamernost
Po presoji pritožbenega sodišča navedeni opis zadošča zakonskemu znaku zlonamernosti, saj je z navedbami, da je neupravičeno zavrnila stike in izpostavljanjem njenega védenja, da so stiki sinu v korist in da s preprečevanjem stikov povzroča ogroženost v njegovem razvoju ter obdolženkinega neupravičenega nasprotovanja stikom, dovolj konkretizirana odsotnost opravičljivih razlogov za onemogočanje stikov.
sklep o stroških pravdnega postopka - povrnitev stroškov v primeru umika tožbe - razlog za umik tožbe - izpolnitev zahtevka - trditveno in dokazno breme - delitev stroškov po enakih delih - solidarna obveznost plačila stroškov
Ker ob umiku tožbe tožeča stranka ni izpolnila niti trditvenega niti dokaznega bremena o tem, da je umik posledica izpolnitve tožbenega zahtevka, je izpodbijana odločitev napačna. Sodišče bi moralo pri odločanju o stroških postopka uporabiti temeljno pravilo glede obveznosti povrnitve pravdnih stroškov, in sicer, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, toženi stranki povrniti vse pravdne stroške.
Ker tožnika kot sospornika krijeta stroške po enakih delih (prvi odstavek 161. člena ZPP) in ker tudi v materialnem pravu ni podlage za solidarno obveznost tožnikov kot solastnikov za plačilo pravdnih stroškov (68. člen SPZ), pritožbeno sodišče ni upoštevalo predloga tožencev, da se pravdni stroški naložijo tožnikoma v solidarno plačilo.
pritožba se šteje za umaknjeno - sodna taksa za pritožbo - plačilni nalog za plačilo sodne takse - rok za plačilo sodne takse - vročilnica kot javna listina - dejanska vročitev - podpis vročilnice - obvestilo o prispeli pošiljki
Tožena stranka je osebno prevzela sodno pošiljko in podpisala vročilnico. Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, vendar toženka v pritožbi niti ne zatrjuje dejstva, da vročilnice, ki je v spisu, ni podpisala ona oziroma kdo naj bi jo podpisal, niti ne predlaga nobenih dokazov.
DRUŽINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00056339
ZIZ člen 270, 272. ZZZDR člen 52. URS člen 33.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve - postopek zavarovanja terjatve - denarna terjatev - nedenarna terjatev - premoženjske razmerja med zakoncema - ekonomska skupnost zakoncev - posebno in skupno premoženje - prepoved odtujitve ali obremenitve premoženja - povrnitev vlaganj - avtomobil - plovilo - dokazni standard verjetnosti - zasebna lastnina
Sodišče prve stopnje je prezrlo, da tožeča stranka predlaga izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne in nedenarne terjatve, zato je preuranjeno štelo, da tožnica ni izkazala subjektivnega elementa, ki je potreben za izdajo začasne odredbe.
postopek za ureditev meje - prekinitev nepravdnega postopka - smrt nasprotnega udeleženca pred vložitvijo predloga - zemljiškoknjižni lastnik - zastopanje - član agrarne skupnosti
Nasprotni udeleženec v sporu za določitev meje je zemljiškoknjižni lastnik (168. člen ZNP-1). Ker je nasprotni udeleženec umrl, sodišče pa ni moglo ugotoviti dedičev oziroma jih je več, je pravilno prekinilo postopek. Tudi če je bil umrli nasprotni udeleženec član agrarne skupnosti, to še ne pomeni, da bi ga predsednik agrarne skupnosti lahko zastopal po smrti.
DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00049449
ZDen člen 67. ZZZDR člen 211, 212. ZPP člen 154, 154/1, 156, 156/1.
postavitev skrbnika za poseben primer - plačilo dela odškodnine, ki ga je prejel kot skrbnik denacionaliziranega premoženja zapustnice na svoj račun - odškodnina v obliki obveznic - neupravičena obogatitev - izražena volja strank - denacionalizacijski postopek - pravica do nagrade in povrnitve potrebnih izdatkov - naloge skrbnika - prenos koristi - pobotni ugovor - krivdno povzročeni stroški - pogoji za delni umik tožbe - odločitev o stroških
Toženec bi kot skrbnik moral vse prejete koristi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju prenesti na tožnico, saj je njegovo skrbništvo za poseben primer iz denacionalizacijske odločbe takrat dejansko prenehalo.
Stroški tožeče stranke z zavrnjenim delom zahtevka so nastali kot posledica nestrinjanja tožene stranke z delnim umikom tožbe, zato je neprivolitev tožene stranke v umik tožbe potem, ko je izpolnila tožbeni zahtevek, šteti za zakrivljeno ravnanje oziroma krivdno povzročitev stroškov tožeči stranki.
tožba za razveljavitev sodne poravnave - izpodbijanje sodne poravnave - napake volje - bistvena in opravičljiva zmota pri sklepanju sodne poravnave
Tožeča stranka zatrjuje, da brez odvetnika ni razumela pomena sklenjene sodne poravnave, ker je pojem uporabnine za laika pretežak. Tožnik je podjetnik in se je zastopal sam v tožbi na plačilo uporabnine v skupni hiši. Ne gre za pravdo, ki bi terjala odvetnika. Napak volje tako ni dokazal, ravno tako ne, da bi bil v bistveni in opravičljivi zmoti.