sodni depozit - pravna sredstva - pravica do pritožbe - nedovoljena pritožba - nedovoljena pritožba zoper sklep višjega sodišča
Pritožba se torej lahko vloži zoper sklepe sodišča prve stopnje; zoper sklepe višjega sodišča pa le izjemoma, kadar višje sodišče odloči kot sodišče prve stopnje (npr. o kaznovanju udeleženca v postopku, ki je v vlogi žalil sodišče, ali o pritožbi zoper sklep, s katerim je bila zavrnjena zahteva za izločitev višjega sodnika). Sklep višjega sodišča, s katerim to odloči o pritožbi, ni eden od takšnih, zato pritožba zoper tak sklep ni dopustna.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve obveznosti - postopek za preklic pogojne obsodbe
Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal, da je sodišče prve stopnje v postopku za preklic pogojne obsodbe, ki ga je opravilo skladno z določbami 506. člena ZKP, ob ugotovitvi, da obsojenec ni izpolnil obveznosti, ki mu je bila naložena s sodbo, pravilno odločilo ter pogojno obsodbo preklicalo in z njo določeno kazen izreklo. Pri tem ni kršilo prav nobene določbe EKČP, Ustave Republike Slovenije, niti ZKP, pa zato ni mogoče pritrditi pritožbenim izvajanjem obsojenca, ki v pritožbi trdi nasprotno, pri tem pa izhaja iz v pritožbi zatrjevanih dejstev, da kaznivega dejanja, za katerega je bil pravnomočno obsojen, ni storil in podaja zahtevo po ponovnem sojenju.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice - strah - kršitev osebnostne pravice - odškodnina za strah - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice
Občutki strahu obeh tožnikov zaradi toženčevih groženj, občutki groze, panike, spremenjen način življenja, tudi v povezavi s prehodnimi dogodki in prijavami na policijski postaji, lahko opravičujejo odmero odškodnine za duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice.
predlog za zavarovanje dokazov - nevarnost glede bodoče izvedbe dokazov - informativni dokaz - nedovoljeni informativni dokazi - izjema od prepovedi informativnih dokazov
Tožnica toženčeve napovedi odsvojitve ni postavila v realen življenjski kontekst oziroma je podkrepila z indici, zaradi katerih bi bila ta napoved vsaj verjetna. Ob odsotnosti teh okoliščin je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica ni izkazala utemeljene bojazni, da se predlagani dokaz kasneje (če bo sploh potreben) ne bo mogel izvesti ali da bo njegova izvedba težja.
sklep o končanju postopka osebnega stečaja - odpust obveznosti v osebnem stečaju - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - vsebina sklepa
V skladu s prvim odstavkom 396. člena ZFPPIPP s sklepom o končanju postopka osebnega stečaja sodišče (poleg odločitev iz prvega odstavka 376. člena tega zakona) odloči tudi, katere terjatve upnikov, ki so bile prijavljene v postopku osebnega stečaja, so priznane, in o znesku teh terjatev, ki v postopku osebnega stečaja ni bil plačan, in naloži stečajnemu dolžniku, da plača neplačani del terjatev. Navedeni člen se ne uporablja pri izdaji sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, v katerem je bil izdan sklep o odpustu obveznosti (peti odstavek 410. člena ZFPPIPP). Ker je bil v tem primeru predlog za odpust obveznosti pravnomočno zavrnjen, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je v 3. in 4. točki izpodbijanega sklepa odločilo o priznanih terjatvah, kot je navedeno v seznamu neplačanih priznanih terjatev z dne 29. 9. 2017, ter dolžniku naložilo njihovo plačilo.
ničnost prodajne pogodbe - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - skupno premoženje - priposestvovanje - ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem
Prvostopenjsko sodišče se je povsem po nepotrebnem ukvarjalo s priposestvovanjem. Drži sicer, da je tožnik tudi na tej podlagi utemeljeval pridobitev lastninske pravice, vendar zahtevek na tej podlagi ni bil sklepčen, saj ni mogoče priposestvovati lastne nepremičnine.
Na osnovi navedenega je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je stroške, povzročene z vročitvijo po vročevalki, krivdno povzročila zakonita zastopnica, ki ni, čeprav je bila pravilno obveščena (kar štiri krat) o poskusu vročitve po pošti, sodnega pisanja ni dvignila na pošti. V posledici tega je skladno z določbo 94. člena ZKP te stroške naložilo v plačilo zakoniti zastopnici mladoletnega oškodovanca.
zavrženje nedovoljene pritožbe - pravica oškodovanca do pritožbe
Pritožbeno sodišče uvodoma navaja, da ima oškodovanec kot procesni subjekt v kazenskem postopku v veliki meri zoženo pravico do pritožbe zoper različne odločbe sodišča. Zakonska ureditev pravice do pritožbe namreč upošteva procesni položaj posameznih subjektov in njihov pravni interes. Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v členu 506 ne daje oškodovancu več pravic in več upravičenj v zvezi s pritožbo in je lahko le eden od predlagateljev za začetek postopka za preklic pogojne obsodbe. Določba 367/IV člena ZKP omejuje oškodovancu pravico do pritožbe le zoper odločbo o stroških postopka.
Oškodovanec je v kazenskem postopku za preklic pogojne obsodbe lahko le eden od predlagateljev, ni pa v tem postopku stranka (člen 506/I ZKP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00007236
KZ-1 člen 53, 53/2, 53/2-3, 55, 55/1. ZKP člen 407, 407/1, 407/1-1.
postopek za združitev kazni - nove olajševalne okoliščine
Sodišče, ki odloča o združitvi kazni po pravnomočnih sodbah, ne more upoštevati novih olajševalnih okoliščin, ampak samo tiste, ki so bile upoštevane pri odmeri kazni v pravnomočnih sodbah. Pri izreku nove enotne kazni je namreč potrebno upoštevati samo tiste okoliščine, ki so že bile upoštevane pri izreku kazni v pravnomočnih sodbah. Okoliščina, da se otrok obsojenega nahaja v skrbništvu pri njegovih starših, in da ni več odvisnik, so okoliščine, ki jih pri odmeri in izreku nove enotne kazni v nepravi obnovi postopka ni mogoče upoštevati, lahko pa so predmet ocene v postopku izvrševanja kazenske sankcije v primeru predčasnega odpusta prestajanja kazni oziroma pogojnega odpusta.
ZFPPIPP-UPB8 člen 131, 131/1, 390, 390/2. ZJSRS-UPB2 člen 28, 28/3, 28/5. ZIZ-UPB4 člen 38, 38/4, 38/5.
stečaj dolžnika - dovoljenost izvršbe - preživnina - prehod terjatve - zakonska subrogacija - vpliv stečajnega postopka na izvršilni postopek - izvršilni stroški
Sodišče prve stopnje je prenagljeno zavrnilo predlog za izvršbo v posledici začetka stečaja dolžnika, ne da bi preučilo naravo terjatve, za katero se je predlagala izvršba. Upnik zatrjuje, da se v obravnavani zadevi izterjujejo stroški kot stranska terjatev v povezavi z glavno terjatvijo zakonite preživnine. Za terjatve do stečajnega dolžnika na podlagi zakonite preživnine se v skladu z določilom drugega odstavka 390. člena ne uporablja določilo prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP, na katera je oprlo sodišče prve stopnje sprejeto odločitev. Začetek postopka osebnega stečaja na izvršilni postopek za izterjavo tovrstne terjatve ne vpliva.
Ker je sklad oproščen plačila sodnih stroškov (peti odstavek 28. člena ZJSRS), denarna sredstva za izvedbo dokazov, ki so nujni za postopek (v obravnavani zadevi strošek izvršitelja) založi sodišče ter jih nato naloži v plačilo dolžniku in izterja po uradni dolžnosti (smiselno četrti in peti odstavek 38. člena ZIZ.
predkazenski postopek - izločitev dokazov - internetna komunikacija - Facebook - ni nedovoljen dokaz - zavrnitev predloga strank za izločitev nedovoljenih dokazov
Sodišče prve stopnje se je do podatkov, ki jih je pridobilo od Facebook Inc. obširno opredelilo in pravilno zaključilo, da glede na to, da so v podatkih Facebook Inc. točno navedeni tako elektronski naslovi, kot številke profilov posameznikov, kot tudi točne ure pogovorov, utemeljeno zaključuje, da ni nikakršnega podatka, da bi šlo za vdor v ta sistem oziroma v zaprto skupino Facebook, v okviru katere so se obdolženci v kritičnem obdobju sporazumevali. Kljub temu nasprotnemu zatrjevanju pritožbe, sodišče druge stopnje pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da s tem, ko nekdo sodeluje v komunikaciji večjega števila oseb v zaprti skupini Facebook, pristane na to, da njegove izjave vidi tudi določen širši krog oseb.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00007240
ZKP člen 169, 169/7, 181, 181/1, 181/1-1.. KZ člen 42, 228, 228/1.
zahteva za preiskavo - ni znakov kaznivega dejanja - predlog za zaslišanje priče - zaslišanje oškodovanca - oškodovanec kot tožilec
Pritožbeno sodišče namreč pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, ki je pravilno ugotovilo, da dejanje, ki se očita osumljenim M.F. in pravni osebi F.L. d.o.o. D., ni kaznivo dejanje, ker iz opisa kaznivega dejanja ni razviden namen osumljenih, kot temeljni zakonski znak kaznivega dejanja poslovne goljufije iz člena 228/I KZ-1. Iz opisa dejanja ne izhajajo okoliščine, ki naj bi jih osumljeni M.F. oškodovancu kot tožilcu v času primopredaje hotela ali kasneje lažno prikazoval in ga s tem preslepil, kot to ugotavlja tudi sodišče prve stopnje v razlogih napadenega sklepa.
Pritožbeno sodišče pravnega naziranja prvega sodišča v izpodbijani sodbi glede uporabe milejšega predpisa, da je pri primerjavi določb zakonov pomembno le predpisano najvišje število ur dela v splošno korist, ne pa ključno dejstvo, da je odločanje o nadomestitvi izvršitve kazni zapora s sodbo mogoče šele po sprejetju KZ-1B (v primeru uporabe KZ-1 bi sodišče lahko odločalo s sodbo le o krivdi in o izrečenih sankcijah, ne pa o alternativnem načinu izvršitve le-te), ne sprejema, ker pri uporabi milejšega predpisa nikakor ni mogoča uporaba dveh (ali več) različnih predpisov v isti sodbi. Zato je v konkretnem primeru ob ugotovitvi, da je milejši zakon za obtožence KZ-1B, pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v odločbah o krivdi in sankcijah spremenilo tako, da je vsa dejanja, opisana v izreku izpodbijane sodbe pravno opredelilo po določbi tretjega in prvega odstavka člena 186 KZ-1B in posledično sledilo pritožbenemu predlogu o preračunu alternativnega načina izvršitve kazni zapora tako, kot izhaja iz izreka te sodbe.
ZFPPIPP člen 200, 200/4. ZGD-1 člen 527. ZS člen 3.
ustavitev postopka prisilne poravnave - začetek stečajnega postopka - razlaga pravne norme - zakonska praznina - povezane družbe - ožje povezana oseba - analogna uporaba pravil - namen zakonodajalca
Tudi pri družbenikih - fizičnih osebah, ki imajo možnosti obvladujočega vpliva v družbi, obstaja nevarnost, da bodo svoj vpliv uporabili v nasprotju z interesi družbe, in da gre za nenamerno zakonsko praznino, ki jo je potrebno zapolniti z dopustnimi sredstvi razlage.
Za primere, ko so družbeniki fizične osebe, je analogna uporaba ureditve, ki se nanaša na gospodarske družbe, nujna zaradi načela pravne enakosti, saj bi sicer prišlo do izigravanja zakona, če bi bilo družbenikom - fizičnim osebam ali osebam javnega prava - dovoljeno ogrožati interese upnikov, ne bi bilo pa dovoljeno to družbenikom, ki so gospodarske družbe. Položaj upnikov ter potreba po varstvu njihovih interesov ne moreta biti odvisna od pravnega statusa ali lastnosti osebe, ki lahko uresničuje obvladujoči vpliv.
Med urejenim zakonskim primerom, ki ureja položaj obvladujoče gospodarske družbe, in neurejenim primerom, v katerem nastopa obvladujoča fizična oseba, obstaja le ta razlika, da J. C. ni družba. Ta razlika pa je pri izvrševanju pravic v insolvenčnih postopkih povsem nebistvena, v bistvenih lastnostih pa sta oba položaja v bistvenem identična.
ugovor proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - neodplačno razpolaganje - zloraba pravice do odpusta obveznosti - izpodbojna zakonska domneva
Dolžnik lahko dokaže, da kljub neodplačnem razpolaganju ni šlo za zlorabo pravice do odpusta obveznosti.
Pomembno pa je, da je dolžnik sam povedal upraviteljici že na uvodnem razgovoru, da je to nepremičnino podaril sinu, takoj po opozorilu pa je bilo to sanirano tako, da je bila nepremičnina vrnjena v stečajno maso.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00007248
OZ člen 587. ZPP člen 105a, 105a/3, 163, 163/7, 188, 188/4.
najemna pogodba - veljavnost najemne pogodbe - pogoji za veljavnost pogodbe - uporaba nepremičnine - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - neplačilo sodne takse - domneva umika tožbe - sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe - litispendenca
Uporaba poslovnih prostorov ni pogoj za veljavnost najemne pogodbe.
Ker je oškodovanec s pisnim opravičilom, poslanim 16 dni pred narokom za glavno obravnavo, jasno izkazal interes za nadaljevanje kazenskega pregona zoper obdolženca, niso bili podani pogoji za izdajo sklepa o ustavitvi kazenskega postopka po določbi tretjega odstavka 306. člena ZKP in je zato pritrditi pritožbi, da je odločitev sodišča prve stopnje, razvidna iz napadenega sklepa, nepravilna.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks - poziv na dopolnitev nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Pritožnik je bil s sklepom pravilno in natančno pozvan, naj svojo vlogo za oprostitev plačila sodnih taks dopolni in kako (z izjavo o premoženju družinskih članov, prejemkih za zadnje tri mesece ...). Ker v določenem roku ni ravnal v skladu s pozivom sodišča, je sledila sankcija, na katero je bila v pozivnem sklepu tudi ustrezno opozorjen - zavrženje predloga, kar je v celoti pravilno in zakonito (peti odstavek 108. člena ZPP), pravica do sodnega varstva pa tudi ni bila kršena, saj se mora in more ta uveljavljati v skladu s predpisi, ki za vse enako veljajo.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks - poziv na dopolnitev nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Pritožnik je bil s sklepom pravilno in natančno pozvan, naj svojo vlogo za oprostitev plačila sodnih taks dopolni in kako. Ker v določenem roku ni ravnal v skladu s pozivom sodišča, je sledila sankcija, na katero je bila v pozivnem sklepu tudi ustrezno opozorjen - zavrženje predloga, kar je v celoti pravilno in zakonito (peti odstavek 108. člena ZPP).
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve
Sodišče prve stopnje je ugotovilo obstoj vseh kumulativno predpisanih zakonskih pogojev za njegovo zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice in to predstavlja razlog za izrečeni ukrep.