etažna lastnina - vzpostavitev etažne lastnine - posamezni del stavbe - solastnina na skupnih delih - solastninska pravica
Etažna lastnina lahko nastane samo v stavbi, ki ima vsaj dva dela s pravnim položajem posameznega dela stavbe, s katerima je mogoče samostojno razpolagati.
Zavrnitev predlagane vzpostavitve etažne lastnine nima vpliva na zatrjevano solastninsko pravico pritožnice na stavbi.
nadomestilo za invalidnost - odločitev o pravdnih stroških - socialni spor
V predmetni zadevi gre upoštevajoč 1. točko prvega odstavka 7. člena ZDSS-1 za socialni spor, kar pomeni, da se sodišče v predmetnih sporih odloča o pravici do in iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V primeru priznanja pravice do nadomestila za invalidnost gre za prav takšno pravico. Slednje je razvidno tudi iz opredelitve tožbenega zahtevka. Izpodbijane odločbe in tudi tožbeni zahtevek izkazujejo, da gre primarno za odločanje o pravici do nadomestila za invalidnost, zaradi česar je sicer posledično prišlo do preplačila. Pravna podlaga za izplačilo iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja je vedno priznana pravica, v konkretnem primeru pravica do nadomestila za invalidnost. Tako je pravilna odločitev sodišča, ko je stroške postopka odmerilo upoštevajoč VII. Poglavje OT.
postopek osebnega stečaja - končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - preizkus terjatve - odločanje o preizkusu terjatev - brezpredmeten preizkus terjatev - neznatna vrednost premoženja - stečajna masa neznatne vrednosti
Na podlagi podatkov iz otvoritvenega poročila, ki ga je izdelal upravitelj sam, ne izhaja, da bi bili izpolnjeni zakonski pogoji iz šestega odstavka 383. člena ZFPPIPP, da se preizkus terjatve v tem stečajnem postopku ne bi opravil.
postopek osebnega stečaja - zavarovanje z začasno odredbo - začasna odredba za zavarovanje denarnih terjatev vseh upnikov do dolžnika - prepoved odtujitve ali obremenitve premoženja - pogoji za izdajo začasne odredbe - subjektivna nevarnost odtujitve premoženja - nedovoljene pritožbene novote
Upnica skuša v okviru utemeljevanja nevarnosti za dosego začasne odredbe uveljaviti določena dejanja dolžnice, ki so časovno oddaljena in tudi po presoji pritožbenega sodišča na morebitno nevarnost sedaj bodočega obremenjevanja in odtujevanja nimajo relevantnega vpliva.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila - višina izrečene kazni - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenim navedbam zagovornika, saj je sodišče prve stopnje tudi po oceni pritožbenega sodišča obdolženemu izreklo predolgo trajanje prepovedi vožnje, saj je dejansko dalo preveliko težo srečnemu naključju, da ni prišlo do hujše prometne nesreče.
osebni stečaj - zavrženje tožbe - ničnost in izpodbojnost - sporazum o delitvi skupnega premoženja
Po določbi 274.člena ZPP se izda sklep, s katerim se tožba zavrže in se o zavrženju tožbe ne odloča s sodbo. Sodišče skladno z določbo 128. člena ZPP izdaja odločbe v obliki sodbe ali sklepa in o tožbenem zahtevku se odloča s sodbo. Sodišče prve stopnje pa pod II. točko izreka ni odločalo o tožbenem zahtevku, temveč je zavrglo (delno) tožbo in zato bi o zavrženju moralo odločiti s sklepom.
Sodišče prve stopnje je, kar je pritožbeno nesporno, ugotovilo, da je izven zakonska skupnost med sedaj pravdnima strankam prenehala v letu 2009 in zato tožene stranke ni mogoče šteti kot ožje povezane osebe v smislu določbe 18. člena ZFPPIPP. Ugotovilo je, da je bila tožeča stranka v času sklepanja sporazuma o delitvi skupnega premoženja 15. 11. 2012 insolventna ob upoštevanju 14. člena ZFPPIPP. Ugotovilo je, da je poslovni delež, ki ga je tožeča stranka prejela na podlagi sporazuma o delitvi skupnega premoženja v času sklepanja sporazuma vreden ″0″ (nič) EUR.
Sodišče prve stopnje pa je nato podalo ne le nejasne razloge ampak tudi razloge, ki so sami s sabo v nasprotju, ko je presodilo, da je tožena stranka s sporazumom o delitvi skupnega premoženja sicer prejela premoženje skladno z določbo drugega odstavka 271. člena ZFPPIPP, pa vendarle ga ni prejela brez nasprotne izpolnitve.
osebni stečaj - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - vrednost nepremičnine, ki je manjša od 15.000 EUR - posebna pravila o prodaji določenega premoženja
Iz sklepa izhaja, da so predmet prodaje nepremičnine, katerih vrednost vsake posamezne je manjša od 15.000,00 EUR. Če je vrednost posamezne nepremičnine manjša od 15.000,00 EUR, se uporabljajo posebna pravila prodaje, ki so določena v 346. členu ZFPPIPP. Izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov o odločilnem dejstvu, zakaj sodišče prve stopnje ni odločilo o prodaji nepremičnin stečajnega dolžnika po posebnih pravilih iz 346. člena ZFPPIPP, zaradi česar ga ni mogoče preizkusiti. Sicer pa pritožbeno sodišče še ugotavlja, da je upravitelj sodišču podal nejasen predlog, v katerem je v tretjem odstavku predlagal prodajo z javnim zavezujočim zbiranjem ponudb, na drugi strani pa kot način prodaje javno dražbo z zviševanjem izklicne cene. Glede na vse pojasnjeno bi moralo sodišče prve stopnje upravitelja pred odločitvijo o prodaji še pozvati, da predlog prodaje ustrezno popravi.
Namen postavitve začasnega skrbnika zapuščine je (prvenstveno) zaščita interesov (vseh) dedičev v zvezi z zapuščino in ne skrb za terjatve do zapuščine.
Na zapuščinski obravnavi je pritožnik podal jasno dedno izjavo, da nujnega dednega deleža oziroma prikrajšanje le-tega ne uveljavlja. Če pa meni, da je podal izjavo pod silo, grožnjo ali zvijačo, ali da je bila izjava dana v zmoti, ima možnost v skladu z drugim odstavkom 138. člena ZD zahtevati razveljavitev izjave s tožbo v pravdnem postopku.
URS člen 26. ZFPPIPP-UPB8 člen 55,102, 123, 149, 149/1, 149/4, 152, 235, 235/2, 237.a,.
predlog upnika za začetek stečajnega postopka - predlog za odlog odločanja o začetku stečajnega postopka - predlog za začetek postopka prisilne poravnave - umik predloga za začetek postopka prisilne poravnave - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja
Glede na določbe ZFPPIPP sodišče tudi ne more zgolj na podlagi trditev dolžnika o poplačilu upnikov (če upniki tem trditvam nasprotujejo in predloga ne umaknejo, kot je bilo v predmetni zadevi) ustaviti postopka odločanja o predlogu za začetek stečaja, temveč bi v vsakem primeru moralo ugotavljati sporno dejstvo, ali predlagatelji še imajo terjatev, oziroma ali je tožeča stranka bila insolventna. Dokler postopek traja, se mu lahko (in glede na načelo koncentracije se mu morajo) pridružijo novi upniki. Takojšnje odločanje o spornih dejstvih pa je preprečila tožeča stranka sama z vložitvijo predloga za začetek prisilne poravnave. Zaradi tega predloga in zaradi poteka postopka prisilne prisilne poravnave o predlogu za odlog začetka postopka stečaja in o predlogih za ustavitev postopka ni bilo in niti ni moglo biti nikoli več odločeno. V predlogu za začetek postopka prisilne poravnave je tožeča stranka namreč sama pritrdila, da je insolventna. Povedano pomeni, da je prišlo do pretrganja vzročne zveze med kršitvami, ki jih v zvezi s predhodnim postopkom odločanja o začetku stečaja tožeča stranka očita sodišču, in med zatrjevano škodo.
podjemna pogodba - izdelava projektne dokumentacije - zahteva za plačilo - plačilo po podjemni pogodbi - grajanje napak - pravočasno grajanje napak - jamčevalne sankcije - znižanje plačila - parkirišče
Tožeča stranka (podjemnik) se ne more sklicevati na opustitev toženčevega (naročnikovega) grajanja napak iz razloga, ker je za pomanjkljivosti projektne dokumentacije vedela, a je kljub temu dopuščala možnost, da se prenova tehničnih objektov izvede kot tehnično investicijsko vzdrževanje brez gradbenega dovoljenja.
priznanje krivde - sporazum o priznanju krivde - sodna kontrola - sodba na podlagi sprejetega priznanja krivde - načelo iskanja materialne resnice
Sodbe, izdane na podlagi sporazuma o priznanju krivde, so v določeni meri odmik od načela iskanja materialne resnice, vendar je napačno stališče pritožnika, da sklenitev sporazuma ne pomeni, da je oseba dejansko storila očitano mu kaznivo dejanje, ker je sklenjeni sporazum zgolj rezultat pogajanj med tožilstvom in obdolženim. Sklenjen sporazum sam po sebi sicer nima nobenega pravnega učinka, kot tak še ne pomeni temelja obsodilne sodbe zgolj zato, ker z njegovo vsebino soglašata obe stranki, potrebna je namreč kontrola sporazuma in tudi njegova legitimacija s strani sodišča.
Uveljavljana kršitev je po oceni pritožbenega sodišča podana, saj sodišče prve stopnje v razlogih napadene sodbe ni navedlo prav nobenih razlogov glede objektivne zmožnosti obsojenega za izpolnitev naloženega mu posebnega pogoja.
Nadalje je, na podlagi šestega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku, pravilno poudarilo, da citirana zakonska določba izključuje uporabo določb ZKP o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu stroškov kazenskega postopka, kadar gre za krivdno povzročene stroške. Posledično je prošnjo obsojenke pravilno zavrglo kot nedovoljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00036699
ZIZ člen 16a, 38, 40, 40/1, 40/1-1, 53, 53/2, 56a, 76. ZPP člen 108, 108/5, 154, 156, 212, 440. ZOR člen 277, 379, 372, 388, 392, 392/3, 392/5. OZ člen 376, 1060.
popolnost predloga za izvršbo - zavrženje predloga - naslov dolžnika - nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe - zastaranje terjatve - izvršba na podlagi verodostojne listine - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - pretrganje zastaranja - obrazloženost ugovora - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - pravilo ne ultra alterum tantum - prenehanje teka zamudnih obresti, ker so dosegle glavnico - pritožbeni stroški - končni uspeh
Na pozivni sklep, v katerem je sodišče upnika pozvalo k predložitvi pravilnega naslova dolžnika oziroma k podaji predloga za postavitev začasnega zastopnika, se upnik ni odzval in tudi v pritožbi ne trdi, da bi predlog ustrezno popravil oziroma dopolnil. Predlog je tako ostal nepopoln, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo in razveljavilo izdani sklep o izvršbi in opravljena izvršilna dejanja.
Izvršba je bila dovoljena na podlagi verodostojne listine in je sodišče s sklepom o izvršbi dolžniku naložilo, da v 8 dneh po vročitvi sklepa poravna v predlogu navedeno terjatev, in hkrati tudi že dovolilo predlagano izvršbo. Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listne je postal pravnomočen in izvršljiv, odločitev o naložitvi plačila terjatve je s tem pridobila kvaliteto izvršilnega naslova, v njem vsebovana terjatev pa naravo judikatne terjatve, za katero velja desetletni zastaralni rok. Občasne terjatve, ki izvirajo iz takega izvršilnega naslova in zapadejo v bodoče, pa zastarajo v roku treh let od zapadlosti. Zastaralni roki začnejo sicer teči naslednji dan po pravnomočnosti odločbe, vendar pa se za terjatve v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine to pravilo lahko uporabi šele po (neuspešnem) koncu izvršilnega postopka. Posebnost tega postopka je namreč v tem, da je hkrati z naložitvijo plačila terjatve v sklepu o izvršbi tudi že dovoljena izvršba, zato ne pride do časovnega zamika med pravnomočnostjo sodne odločbe, s katero je naloženo plačilo terjatve, in začetkom izvršilnega postopka.
Pritožbeni očitki o kršitvi pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja za presojo pravilnosti izpodbijane odločitve niso pravno odločilni in niti ne morejo biti predmet obravnave v tem postopku.
Utemeljeno pa pritožba opozarja, da bi sodišče moralo pri odločanju o ugovoru uporabiti pravilo ne ultra alterum tantum. Zakonske zamudne obresti od obeh zneskov so do 1. 1. 2002 že presegle glavnico, zato so s tem dnem prenehale teči in je bilo treba dolžničinemu ugovoru v tem delu ugoditi.
Pri presoji uspeha v postopku je odločilno načelo končnega uspeha in ne uspešnost posameznih procesnih dejanj, končnega uspeha s pritožbo pa upnik ni dosegel, zato sam krije pritožbene stroške.
tožba na izselitev in izpraznitev nepremičnine - namensko najemno stanovanje - smrt najemnika stanovanja - pravice uporabnika stanovanja - sklenitev najemne pogodbe po smrti najemnika - dolžnost sklenitve najemne pogodbe - obstoj zunajzakonske skupnosti - prehodno vprašanje - neizpolnitev pogojev
Tretji odstavek 109. člena SZ-1 določa, da mora lastnik namenskega stanovanja po smrti najemnika, ki je živel v namenskem stanovanju, skleniti najemno pogodbo z zakoncem umrlega, navedenega v najemni pogodbi, ali z osebo, s katero je najemnik živel v zunajzakonski skupnosti, če ni s posebnimi predpisi ali v najemni pogodbi določeno drugače.
Do sklenitve najemne pogodbe s toženko (uporabnico stanovanja) po smrti najemnika bi šele prišlo pod pogojem, da je živela z najemnikom A. A. v zunajzakonski skupnosti. Da zunajzakonske skupnosti med njima ni bilo, je bilo v postopku prepričljivo ugotovljeno in tega pritožba ne izpodbija.
Čim ni bilo zunajzakonske skupnosti, toženka ne izpolnjuje zakonskih pogojev iz tretjega odstavka 109. člena SZ-1, zato tožeča stranka z njo po smrti najemnika ni dolžna skleniti najemne pogodbe. Oseba, ki uporablja stanovanje, pa z lastnikom ni sklenila najemne pogodbe, stanovanje uporablja nezakonito, zato lahko lastnik kadarkoli zahteva izpraznitev stanovanja (prvi in drugi odstavek 111. člena SZ-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00036072
ZPP člen 8, 216. OZ člen 346, 365.
zapuščinska masa - denarna terjatev do zapuščine - priglasitev terjatve v zapuščinskem postopku - neupravičena obogatitev - zahteva za ločitev zapuščine - ločitev zapuščine - dokazni postopek - prosti preudarek - metodološki napotek - zastaranje - petletni zastaralni rok - pretrganje zastaranja
Sodišče prve stopnje se pri odločitvi pavšalno sklicuje na določbo 216. člena ZPP. Najverjetneje je sodišče prve stopnje izvedlo obsežen dokazni postopek prav iz razloga, da bi dobilo s tem boljšo oporo za prosti preudarek. Sodišče na te dokaze ni vezano in jih ni dolžno uporabiti, vendar mora pojasniti razloge, zaradi katerih dokazna ocena ne temelji na izvedenih dokazih. Tudi v primeru odločitve po prostem preudarku bi moralo sodišče navesti razloge, na podlagi katerih bi bilo mogoče preveriti, na kakšen način je sodišče prve stopnje ugotovilo (časovni) obseg dela, ki ga je tožnica opravila za teto. Pritožbeno sodišče ne izključuje možnosti, da bo v novem sojenju potrebna presoja dejstev tudi po 216. členu ZPP, ko bo s pomočjo logike in življenjskih izkušenj ter najverjetneje tudi na podlagi izvedenih dokazov mogoče ugotoviti odločilna dejstva, ki spadajo v spodnjo premiso sodniškega silogizma.
Tožnica je v zapuščinskem postopku uveljavljala isto terjatev, kot jo uveljavlja v tem pravdnem postopku, predlagala pa je tudi ločitev zapuščine. Zapuščinsko sodišče je s sklepom ločilo zapuščino od premoženja dedičev v višini tožničine terjatve in tožnico napotilo na pravdo, da vloži tožbo v zvezi njeno terjatvijo. Ta ravnanja tožnice so bila povezana z zavarovanjem oziroma izterjavo ali ugotovitvijo njene terjatve, zato je bil zastaralni rok pretrgan z vložitvijo predloga v zapuščinskem postopku oziroma z dnem, ko je tožnica uveljavljala terjatev v zapuščinskem postopku.