KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00036624
KZ-1 člen 99, 99/10, 242, 242/1. ZKP člen 83, 147, 148.
obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - nedovoljeno dajanje daril - gospodarska dejavnost - športno društvo - kršitev kazenskega zakona - izločitev listin, na katere se sodna odločba ne sme opirati - izločitev kazenske ovadbe - kazenska ovadba
Društvo lahko opravlja gospodarsko dejavnost, vendar pa sam namen ustanovitve društva ni pridobivanje dobička. Bistvena je le ocena, ali konkretna dejavnost društva pomeni pridobitno dejavnost, pri čemer pa ni pomembno, ali društvo posluje z dobičkom. Zaradi široke opredelitve pojma gospodarske dejavnosti je mogoče delovanje igralca šteti za opravljanje gospodarske dejavnosti, saj je proti plačilu poklicno opravljal naloge za športno društvo (mesto vratarja v igri).
Kazenska ovadba oškodovanca se ne izloča iz spisa, saj samoiniciativno podane ovadbe ni mogoče šteti za obvestilo po 148. členu ZKP. Za kazensko ovadbo je namreč značilna odsotnost sleherne pobude s strani državnih organov. Gre za samoiniciativno odločitev ovaditelja, da državnega tožilca neposredno ali preko pristojnega organa policije seznani z določeno informacijo.
Sodišče prve stopnje je po oceni izvedenih dokazov pravilno ugotovilo, da je tožena stranka dokazala, da je tožnik iz naslova plače oziroma stroškov iz delovnega razmerja prejel dve nakazili na svoj račun v zneskih po 250,00 EUR ter skupno izplačilo na roko v višini 650,00 EUR, kar je tožnik potrdil v svoji izpovedi ter pojasnil, da je prejel le tiste zneske, ki jih je obkrožil na zapisu o gotovinskih izplačilih ter se podpisal. Tudi po stališču pritožbenega sodišča ostali zapisi ne dokazujejo, da so bili zneski tožniku dejansko izplačani, niti ni mogoče z gotovostjo sklepati, kdaj naj bi bila izplačila izvršena. Pritožba torej neutemeljeno izpodbija ugotovljeno dejansko stanje v delu, v katerem je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožena stranka ni dokazala skupnega izplačila 3.040,00 EUR.
stečaj pravne osebe - prodaja premoženja - zavezujoče zbiranje ponudb - izhodiščna cena
Pritožnik ne konkretizira, kako naj bi ugotovitev izvedenke, da so zelene površine v posredni bližini in ne v neposredni, kot to navaja pritožnik, vplivala na višino ocenjene tržne vrednosti nepremičnin. Enako velja za trditev o možnosti nadgradnje objekta, ki je predmet prodaje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00037538
KZ-1 člen 186, 186/1. ZKP člen 16, 16/3, 18, 371, 371/2, 392, 392/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1, 6/3-d. URS člen 25, 29, 29-3.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - pravica do zaslišanja obremenilnih in razbremenilnih prič - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - pravica do navajanja dejstev in dokazov - prosta presoja - pravica do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov - konoplja - sadike konoplje - lastna uporaba - izvedenec - izvedenec medicinske stroke
Razlika med navajanjem dejstev in predlaganjem dokazov je med drugim tudi ta, da predlaganju dokazov sledi odločitev sodišča, ki je lahko za predlagatelja pozitivna ali negativna, sicer proste presoje iz prvega odstavka 18. člena ZKP in nenazadnje neodvisnosti sodnikov iz 25. člena Ustave ter prvega odstavka 6. člena EKČP ne more biti.
solastnina na nepremičnini - posel rednega upravljanja - posli nujni za redno vzdrževanje stvari - legalizacija črne gradnje - odločba sodišča kot nadomestitev soglasja solastnika k legalizaciji
V danem primeru namreč dograditev balkona v prvem nadstropju stanovanjske hiše ni v interesu obeh solastnikov nepremičnine. Slednja pa tudi brez legalizacije črno gradnje dosega svoj namen in je v celoti sposobna za obratovanje in bivanje.
zavrženje pritožbe kot prepozne - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
V skladu s prvim odstavkom 3. člena Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (v nadaljevanju ZZUSUDJZ) ter odredbami predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 3. 2020, 30. 3. 2020, 9. 4. 2020 in 4. 5. 2020 roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih (torej procesni roki) od 16. 3. 2020 niso tekli. Vlada Republike Slovenije je epidemijo preklicala dne 14. 5. 2020, s sklepom z dne 21. 5. 2020 pa je ugotovila, da razlogi za začasne ukrepe v zvezi s sodnimi zadevami prenehajo dne 31. 5. 2020, zaradi česar je predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije dne 27. 5. 2020 preklical odredbo o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ z dne 4. 5. 2020. Sprejeti ukrepi so omogočili normalno delovanje vseh pravosodnih organov s 1. 6. 2020, prav tako so s 1. 6. 2020 začeli teči vsi roki.
Glede na obrazloženo je petnajstdnevni rok za pritožbo zoper izpodbijani sklep začel teči dne 1. 6. 2020 in se je iztekel dne 15. 6. 2020. Višja državna tožilka je pritožbo poslala priporočeno po pošti dne 16. 6. 2020, kar je po preteku zadnjega dne, ko bi še lahko vložila pritožbo (torej 15. 6. 2020), zaradi česar je njena pritožba prepozna.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - nasilje v družini - preprečevanje nasilja nad ženskami - ekonomsko nasilje - psihično nasilje - zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - pisna izjava priče - dokazna ocena - nov dokaz v pritožbi - občutek ogroženosti - subjektivni občutek razžaljenosti - strah
Ker niso podana konkretna in realna nasilna ravnanja nasprotnega udeleženca, kot jih opredeljuje ZPND, predlagateljice ni treba zaščititi. Subjektivno dojemanje s strani predlagateljice za izrek ukrepov ni dovolj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSM00036463
URS člen 23, 25.. ZIZ člen 9, 9/1, 9/7, 29b, 29b/1, 29b/2.. ZPP člen 11, 11/2, 319, 319/1.. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 13, 13/1, 34, 34/1.
pravica do pravnega sredstva - pritožba zoper sklep pritožbenega sodišča - pravnomočnost - dvostopenjsko odločanje - sodno varstvo brez nepotrebnega odlašanja - nastanek taksne obveznosti - rok za plačilo sodne takse - pravočasnost predloga za obročno plačilo sodne takse - obseg veljavnosti sklepa o oprostitvi plačila sodne takse - zakonski rok - zloraba pravice
Pravica do pritožbe je ustavnopravno zagotovljena pravica (25. člen Ustave RS), vendar je v izvršilnem postopku omogočena le zoper odločitve sodišča prve stopnje (prvi odstavek 9. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ), ne pa zoper odločitve, izdane na drugi stopnji. V izvršilnem postopku je stranki zagotovljeno (le) dvostopenjsko sojenje. Odločitev sodišča druge stopnje postane pravnomočna (sedmi odstavek 9. člena ZIZ) in sklep, ki postane pravnomočen, se ne more več izpodbijati s pritožbo. Omejitev pravice do pravnega sredstva je namreč potrebno nujno obravnavati tudi v primerjavi z ostalimi ustavnimi procesnimi jamstvi, med drugim tudi z zahtevo po učinkovitem sodnem varstvu brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave RS).
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00038327
ZPotK-1 člen 15, 15/5, 27, 27/1.
neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - potrošniška kreditna pogodba - dogovorjene zamudne obresti - delna ničnost
Kogentna določba petega odstavka 15. člena ZPotK-1 izvršilnemu sodišču nalaga, da upniku odreče pravno varstvo za izterjavo pogodbenih zamudnih obresti v delu, ko njihova višina presega višino zakonskih zamudnih obresti. Ničnost pogodbenega določila, s katerim sta stranki potrošniške kreditne pogodbe dogovorili višjo obrestno mero od predpisane, pa upniku ne odreka pravice do izterjave zamudnih obresti, obračunanih po predpisani obrestni meri, do katerih je upravičen po samem zakonu (378. člen Obligacijskega zakonika).
prenos krajevne pristojnosti - videz nepristranskosti - tehten razlog
Po presoji višjega sodišča dejstvo, da je v predmetni kazenski zadevi M.K., višja sodnica na Okrožnem sodišču na Ptuju, naznanila kaznivo dejanje zoper takrat še neznanega storilca in predložila dokaze v tej smeri, utemeljuje zaključek, da so podane okoliščine, ki bi pri udeležencih postopka in tudi drugih, glede na različna pojmovanja o delu sodišča, utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Okrožnim sodiščem na Ptuju, ki je po splošnih pravilih sicer pristojno odločati v predmetnem kazenskem postopku.
obrestni del tožbenega zahtevka - pravni interes za pritožbo tožene stranke - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
V II. točki sodbe je sodišče prve stopnje delno zavrnilo obrestni zahtevek tožeče stranke, zato tožena stranka v tem obsegu nima pravnega interesa za vložitev pritožbe, ta je nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP), zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo (prvi odstavek 346. člena ZPP).
ZPP člen 105, 105/3, 108, 335, 335/1, 335/1-1, 335/1-4, 336, 343, 343/3. ZIZ člen 9, 9/3.
vsebina pritožbe - nepopolna pritožba - izvirnost podpisa - obvezne sestavine pritožbe - zakonski prekluzivni rok - dopolnitev nepopolne vloge - rok za pritožbo
Rok iz tretjega odstavka 9. člena ZIZ, v katerem mora dolžnik vložiti pritožbo zoper sklep izdan na prvi stopnji, je zakonski rok. Ta nalaga dolžniku, da vloži pritožbo v roku, sicer je s pravnim sredstvom prekludiran. 335. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pa dolžniku nalaga, da vloži v zakonskem roku popolno (perfektno) pravno sredstvo (pritožbo). Popolno pravno sredstvo mora obsegati tudi podpis pritožnika (4. točka 335. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Naknadna oziroma k obravnavani pritožbi predložena podpisana pritožba zato ne sanira posledic nepopolne pritožbe in dolžnik s predložitvijo podpisane pritožbe po izteku pritožbenega roka drugačne odločitve o njegovi nepopolni pritožbi ne more doseči.
kaznivo dejanje - neupravičena proizvodnja prepovedanih drog - znaki - proizvodnja mamil
Obtožencu se v konkretnem primeru očita neupravičena proizvodnja prepovedane droge konoplje in sicer rastlin ter substanc te droge. Zagovornica sicer pravilno opozarja na v sodni praksi Vrhovnega sodišča RS izoblikovano stališče, da izraz proizvodnja pomeni izdelavo oziroma gojenje večje količine mamila oziroma storilčevo ukvarjanje s predelavo, kar je praviloma namenjeno širšemu krogu ljudi in ne samo enemu uporabniku. V sodni praksi je bilo res že večkrat odločeno, da to ne izključuje možnosti, da bi v določenih primerih zgolj neupravičeno gojenje konoplje zadostovalo za zaključek, da je storilec konopljo tudi proizvajal. V obravnavani zadevi, pa kljub opozorilu zagovornice, da je tožilstvo iz prvotne obtožnice izpustilo očitek, da je obtoženec rastline konoplje in substance konoplje proizvajal z namenom prodaje, takih pomislekov ni glede na število rastlin konoplje v različnih razvojnih fazah, ki jih je obtoženec gojil, med drugim tudi v posebej prirejenem prostoru za proizvodnjo konoplje, veliki količini že posušenih rastlinskih delov konoplje in ekstrakta, kar daje zanesljivo podlago za zaključek, da je šlo za proizvodnjo konoplje, ki je bila namenjena širšemu krogu ljudi.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - podaljšanje veljavnosti ukrepov - prepoved približevanja - psihično nasilje - nasilje v družini
Izrečene besede so ponižujoče ter posegajo tudi v predlagateljevo dostojanstvo, po svojem pomenu pa brez dvoma predstavljajo obliko psihičnega nasilja nasprotne udeleženke nad predlagateljem in otrokoma udeležencev v pomenu petega odstavka 3. člena ZPND. Že sama teža izrečenih besed nasprotne udeleženke v tem dogodku izkazuje, da je nasprotna udeleženka nekritična do svojih preteklih nasilnih ravnanj, da izrečeni ukrepi niso dosegli svojega namena (da bi nasprotna udeleženka prenehala z izvrševanjem nasilnih dejanj v smislu določb ZPND) in da so izpolnjeni pogoji za podaljšanje veljavnosti izrečenih ukrepov.
zemljiška knjiga - zbirka listin - zahtevek za izdajo prepisa zemljiškoknjižnih listin - upravičen interes
Predlagatelj ni izkazal nobene relevantne povezave med svojo zahtevo po izročitvi prepisa kupoprodajne pogodbe, s katero je TM kupil nepremičnino, in gospodarskim sporom, ki je v teku med predlagateljem in družbo H d.o.o.
Svojega ugovora zastaranja ni uspel niti v vlogi za posredovanje listine niti v pritožbi povezati z višino kupnine, ki jo vsebuje sporna pogodba.
URS člen 22, 29, 29-2. ZKP člen 67, 67/4, 70, 70/4, 70/5. ZOdv člen 25, 25-5, 50.
obvezna obramba - postavitev zagovornika po uradni dolžnosti - zagovornik po pooblastilu - nadomeščanje odvetnika - substitucija - odvetniški kandidat
Domneva, da odvetnik, za razliko od odvetniškega kandidata, predstavlja v zadostni meri strokovno usposobljeno osebo, ki bo zmogla uresničevati temeljna pravna jamstva obdolženca v primerih njegove največje ranljivosti, je izpodbojna le v primerih, katere zajema določba četrtega odstavka 72. člena ZKP; ustrezen status osebe je ključno vodilo državi pri postavitvi zagovornika po uradni dolžnosti, saj načeloma zagotavlja, da bodo obdolženčeve pravice v postopku ustrezno zaščitene.
Pravice in dolžnosti zagovornika, s katerim obdolženi vzpostavi pooblastilno razmerje, so pretežno identične pravicam in dolžnostim zagovornika, ki ga obdolženemu postavi sodišče v primerih obvezne obrambe; zaključek je logičen, upoštevaje smisel določb o obvezni obrambi v primeru obdolženčeve največje izpostavljenosti. Sodišče prve stopnje pa je prezrlo, da se navedeni situaciji razlikujeta glede subjekta, ki izvorno izbere določenega odvetnika za zastopanje; v prvem primeru je to obdolženi sam (oziroma osebe iz tretjega odstavka 67. člena ZKP), v drugem pa država, kar nujno terja ugotovitev, da ima obdolženčevo soglasje za nadomeščanje odvetnika po odvetniškem kandidatu pomen le v primeru pooblastilnega razmerja. Okoliščina, da država v situaciji obvezne obrambe, s postavitvijo določenega odvetnika za zagovornika po uradni dolžnosti, prevzema odgovornost za zagotavljanje obdolženčevih pravnih jamstev v postopku, ustreznost obdolženčeve obrambe pa je v teh primerih iz razlogov, navedenih v točki 5 te odločbe, vezana na status odvetnika, pretehta težo in pomen tega, da v postopku zagovornik po pooblastilu in zagovornik, postavljen po uradni dolžnosti, opravljata praktično enako nalogo s ciljem delovati v korist obdolženca.
Četrti odstavek 67. člena ZKP, ki določa možnost substitucije odvetnika po odvetniškem kandidatu, se določno nanaša le na pooblaščenega zagovornika; enake možnosti substitucije pa jasno ne omogoča peti odstavek 70. člena ZKP. Enako stališče zastopa tudi pravna teorija (glej Mag. Štefan Horvat: Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, str. 163, točka 10).
dovoljenost revizije zoper sklep - vložitev revizije - revizija zoper sklep - revizija zoper sklep o zavrženju pritožbe - zavrženje revizije - laična revizija - pravno sredstvo - postulacijska sposobnost - pritožba zoper sklep pritožbenega sodišča - vložitev pritožbe po pooblaščencu, ki je odvetnik ali oseba s pravniškim državnim izpitom - vsebinska obravnava vloge
Postulacijska sposobnost je pogoj za vsebinsko obravnavo vsake revizije, tudi tiste, ki je vložena zoper sklep sodišča druge stopnje o zavrženju pritožbe ali o potrditvi sklepa sodišča druge stopnje, da se revizija zavrže, razen če ni presojana odločitev o zavrženju pravnega sredstva utemeljevana na pomanjkanju te predpostavke.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - hujši prekršek - zahteva za sodno varstvo
Ne le, da pritožnik sam priznava, da nima nobenega dokaza, da je vložil ugovor (pravilno: zahteva za sodno varstvo) zoper PN, ker je ta bil poslan z navadno pošto, temveč tudi iz ugotovitev prvostopnega sodišča, ki je po prejemu storilčeve pritožbe z dne 8. 7. 2020 preverjalo morebitno vložitev storilčevega pravnega sredstva zoper prej citirani PN izhaja (uradni zaznamek na list. št. 65a), da na podlagi poizvedb prvega sodišča pri PP Rogaška Slatina izhaja, da storilec zoper tako izdani PN ni vložil zahteve za sodno varstvo - ZSV, prav tako pa je globo že plačal, iz podatkov v vpisniku vloženih ZSV pa tudi ne izhaja, da bi bil zoper storilca v teku kakršenkoli prekrškovni postopek.
Okoliščine, ki jih pritožnik izpostavlja in sicer, da so policisti nekorektno opravljali kontrolo hitrosti v cestnem prometu, da mu je bilo svetovano, naj poravna kazen in se ne pritoži in da je hkrati bilo kontrolirano glede hitrosti še drugo vozilo, pa so okoliščine, ki se nanašajo na dejansko stanje prekrška, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, zato take okoliščine v postopku odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja niso relevantne.
postopek osebnega stečaja - predračun stroškov stečajnega postopka - pravnomočnost sklepa - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - preizkus potrebnosti stroškov - meje pravnomočnosti - administrativna dela - potrebno strokovno znanje - stroški izterjave - stroški opomina
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s sklepom o določitvi predračuna stroškov stečajnega postopka z dne 18. 5. 2020 določilo predračun stroškov stečajnega postopka tako, kot je bilo navedeno v upraviteljičinem predlogu, ki je bil sestavni del izreka tega sklepa in je bil objavljen hkrati z objavo tega sklepa. Ugotovilo je, da je upraviteljičin predlog v skladu z drugim odstavkom 356. člena ZFPPIPP in da ustrezno upošteva stroške, ki so običajno potrebni za izvedbo dejanj v postopku in običajne zneske teh stroškov. Ocenilo torej je, da so stroški, ki jih je upraviteljica predvidela pod postavo 6e, potrebni za izvedbo stečajnega postopka. Sklep o določitvi predračuna stroškov stečajnega postopka je postal pravnomočen. Ponovna, drugačna presoja tega, ali so odvetniški stroški izterjave (pozivi, opomini pred izvršbo itd.) potrebni, ob povedanem ni dopustna, razen v kolikor bi za to obstajali tehtni razlogi, s katerimi sodišče prve stopnje ob potrjevanju predračuna stroškov ni bilo in ni moglo biti seznanjeno.