sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - utemeljen ugovor - razlogi za ugovor - preizkus po uradni dolžnosti
V izvršilnem postopku, v katerem sodišče sodbo, ki predstavlja izvršilni naslov, le še prisilno izvrši, lahko dolžnik ugovarja tudi takrat, kadar je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti sodbe.
V izvršilnem postopku sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, torej le v obsegu prisojenega (ne več, lahko pa manj).
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - razlogi za ugovor - ugovor plačila - neutemeljen ugovor
V ugovoru navedeno dejstvo, da so terjatve plačane, je pravno relevantno in bi v primeru, da bi se izkazalo za resnično predstavljalo upošteven ugovorni razlog. Vendar pa dolžnik v zvezi z zatrjevanim plačilom, kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, sodišču ni predložil nobenih dokazov. Zato je ugovor neutemeljen.
Sporazum dedičev o delitvi zapuščine navede sodišče v sklepu o dedovanju. Vendar pa tak sporazum ni odločba sodišča in ga ni mogoče izpodbijati s pritožbo proti sklepu o dedovanju.
negmotna škoda - telesne bolečine - strah - zmanjšanje življenjske aktivnosti
Primerna odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti (trajne hude tri dni, občasne hude tri tedne, lahke pet tednov, občasno lahke še danes ob naporih ter nevšečnosti: štiri dnevna hospitalizacija, trikratni kontrolni pregled, nošenje mavca tri tedne na levi nogi in dva tedna na desni nogi istočasno je 1.000.000,00 SIT, za sekundarni strah ne more biti večja kot 300.000,00 SIT in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti za 40 letnega tožnika, ki težko dalj časa stoji na levi nogi in težko dalj časa hodi po neravnem terenu in težko počepa in ne zmore športnih aktivnosti, ki zahtevajo obremenitve stopal in gležnjev, sposoben pa je za svoje delo, ne more biti višja kot 2.500.000,00 SIT.
Za odločitev o tem, ali se je stranka istočasno poslužila samopomoči in sodnega varstva v primeru motenja posesti, je odločilno le stanje ob vložitvi tožbe. Kasnejše odstranjevanje posledic motitvenih dejanj s strani tožeče stranke ne pomenijo samopomoči, ki bi izključevala njegovo pravico do sodnega varstva, ampak gre le za spreminjanje dejanskih razmer, ki lahko vplivajo le na utemeljenost restitucijskega zahtevka in na vprašanje ali ima tožeča stranka še pravni interes na ugotovitvi motenja posesti, če ne zahteva ničesar drugega.
Ker je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da tožena stranka ugovoru zoper sklep o izvršbi ni priložila pooblastila in je posledično ugovor zavrglo, je pritožbeno sodišče pritožbi dolžnika ugodilo in sklep o zavrženju ugovora razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
Pri odločanju o priznanju tuje sodne odločbe sodišče ni dolžno presojati ustreznost tujega procesnega prava. Pogoj za priznanje tuje sodne odločbe je, da je nasprotnemu udeležencu bila dana možnost obravnavanja pred tujim sodiščem.
Tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna prenehati s kršitvijo tožbenih osebnostnih pravic s tem, da preneha objavljati "sporni članek in podobne članke" ni določen, saj ni navedeno kateri je sporni članek, niti katere okoliščine so odločilne za presojo, da gre za podobne članke. Vsebina tožbenega zahtevka je zahteva za sodbo, ki mora biti taka, da v morebitni izvršbi in nobenega dvoma o obveznosti dolžnika, ki jo mora izvršiti.
ZTLR člen 54, 54/1, 54, 54/1. ZPP (1977) člen 195, 195/1, 195, 195/1.
stvarna služnost - pasivna legitimacija - odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda
V zemljiški knjigi vpisano lastninsko stanje glede (gospodujočega in) služečega zemljišča ob odločanju na prvi stopnji je edino relevantno za presojo vprašanja toženčeve pasivne legitimacije v pravdi zaradi ugotovitve obstoja stvarne služnosti, saj morebitna prodajna pogodba, ki bi jo toženec utegnil skleniti glede služečega zemljišča, sama zase še ne zadošča za pravno upošteven prehod lastninske pravice (33. č l. ZTLR). Sicer pa tudi morebitni pravno upošteven prehod lastništva služečega zemljišča med pravdo na novega lastnika ne bi predstavljal nikakršne ovire za dokončanje te pravde med istima strankama z enakim izidom (195/1 čl. ZPP/77).
Ker tožeča stranka zahteva ugotovitev dolgov v trenutku razveze zakonske zveze, ima po 61. členu ZZZDR pravni interes, da se poleg aktive ugotovi tudi pasiva na skupnem premoženju. Krediti so namreč nastali zaradi nakupa premoženja, ki spada v skupno prmeoženje.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - verjetnost obstoja dela terjatve
Ker iz predloga ne sledi verjetni obstoj terjatve, je sodišče utemeljeno zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe. Iz kazenske sodbe zoper fizično osebo, ki naj bi bila lastnik dolžniške firme, ne izhaja, da bi bili upniki oškodovanci.