Pravica do ugotovitve in delitve skupnega premoženja, pridobljenega z delomv času trajanja zakonske zveze ne pripada samo zakoncema, ampak tudi njunim dedičem, glede na to, da gre za stvarnopravni zahtevek.
ZTLR člen 14, 14/1, 39, 14, 14/1, 39. ZOR člen 214, 215, 219, 214, 215, 219.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - solastnina
Tožeča stranka ne uživa posesti stanovanjske hiše v sorazmerju s svojim solastniškim deležem, zato ker toženec uporablja in uživa celotno nepremičnino. Ravno v tem pa je bistvo prikrajšanja tožnice, saj tožečeva uporaba stanovanjske hiše v celoti predstavlja poseg v pravico tožnice do (so)uporabe nepremičnine v skladu z njunim solastniškim deležem (1. odst. 14. čl. ZTLR), neizročitev ključev obstoječe ključavnice na vhodnih vratih pa celo izključitev od možnosti takšne souporabe. Dokler razmerja med solastniki niso urejena je treba na drug način preprečiti na eni strani prikrajšanje tistega, ki mu je onemogočena uporaba solastnega deleža in na drugi obogatitev tistega, ki uporablja solastno stvar preko svojega deleža. S tako uporabo ima toženec korist, ki je v brezplačni uporabi solastniškega deleža tožeče stranke. Navedeno narekuje materialnopravno presojo, da mora toženec tožeči stranki plačati za uporabo njenega solastniškega deleža na nepremičnini za določeno preteklo obdobje (214. čl. in 219. čl. ZOR). Morebitni potrebni in koristni stroški v zvezi s stanovanjsko hišo pa so lahko le predmet samostojnega zahtevka tistega, ki je takšne stroške imel, na doseženo obogatitev pa v konkretnem primeru ne morejo pa vplivati (215. čl. ZOR in 39. čl. ZTLR).
Glede na to, da prvi poskus rubeža ni bil brezuspešen temveč sploh ni bil opravljen, pogoji za ustavitev izvršbe, iz razloga, ker upnik v roku treh mesecev ni predlagal ponovnega rubeža, niso izpolnjeni.
Za verodostojno listino, na podlagi katere sodišče dovoli izvršbo, se v smislu 2. odst. 23. člena ZIZ šteje tudi faktura oziroma račun in ne le overjen izpisek iz poslovnih knjig. Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za zavnitev izvšilnega predloga za zneska, na katera se navedena računa glasita (218.45,80 SIT in 220.101,20 SIT).
Če bi zakon želel poskus mirne ureditve spornega razmerja predpisati kot procesno predpostavko za uvedbo pravdnega ali drugega postopka, bi to moral izrecno in na nedvoumen način določiti. Tako pa ni mogoče šteti, da stranka, ki se ni predhodno obrnila s svojim zahtevkom na državno pravobranilstvo v skladu s 14. čl. ZDPra, tega ne more uveljavljati v pravdi oziroma drugem postopku. Tožeča stranka je spor za povračilo plačane najemnine za obdobje od dneva, ko bi morala biti sklenjena pogodba o prodaji stanovanja, do dneva, ko je bila dejansko sklenjena, opredelila kot spor iz neupravičene pridobitve, torej na podlagi 210. čl. ZOR, sodišče prve stopnje pa kot odškodninski spor na podlagi 183. ZOR. Vendar pa določbe ZOR (ne 183. čl. ne 210. čl. in nadaljnji) v obravnavanem sporu ne pridejo v poštev. Primarni interes privatizacijskega upravičenca po SZ je sklenitev prodajne pogodbe. Njegovi interesi so v primeru kršitve kontrahirne dolžnosti zavarovani s prisilno sklenitvijo prodajne pogodbe za stanovanje za kupnino, ki se oblikuje po vrednosti točke na 30. dan po vložitvi zahteve za stanovanje (5. odst. 117. čl. SZ). Če bi bil poleg tega upravičen tudi do vrnitve plačane (neprofitne) najemnine, bi bil deležen dvojnega pravnega varstva: sklenitve prodajne pogodbe za kupnino po vrednosti točke na 30. dan po vložitvi zahteve za odkup in še do odškodnine zaradi kršitve kontrahirne dolžnosti.
Če toženec zatrjuje, da je vse plačal kar je bil dolžan, mora za to predložiti dokaze, ne pa da zatrjuje, da je žrtev svoje raztresenosti, ker je prav vsa potrdila izgubil.
Ugotovljene spremenjene razmere - povečane življenjske potrebe otroka, dolžnost preživljanja le še enega otroka (od dveh) ter spremenjeno razmerje med zneskom OD in preživnine - terjajo zvišanje preživnine.
Ker ni jasno, s katerim od različnih originalnih podpisov imetnika ukradene čekovne kartice je sodišče primerjalo ponarejene podpise na ukradenih čekovnih blanketih, se odločitve o bistveno različnih ponarejenih podpisih na čekih s tistimi "na listinskih dokazih v spisu", ne da preizkusiti (13. tčl. 2 ali 354 ZPP/77).
zaznamba spora - oblika zahtevka - ugotovitev dejanskega stanja
Za dovolitev zaznambe spora ni dovolj, da je iz tožbenih navedb mogoče sklepati, da zahtevek meri na prenehanje lastninske pravice toženca in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, ampak mora biti tožbeni zahtevek tudi oblikovan tako, da od sodišča zahteva ugotovitev tožnikove stvarne pravice na nepremičnini ali prenehanje take pravice toženca.
V tej zadevi ni sporno, da je dolžnica samostojna podjetnica. Kot taka pa po določilu 1. odst. 5. čl. Zakona o gospodarskih družbah odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim, tudi z osebnim premoženjem. Zato niti dokazana trditev, da njena obratovalnica ne obstoji več, v pravdi ne bi mogla pripeljati do zavrnitve tožbenega zahtevka upnika (tožeče stranke).
Določba 50.čl. Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS) v patentnih sporih ne predpisuje predpostavk za izdajo začasne odredbe, ki bi bile enake tistim iz 1. odst. 170.čl. ZASP.
Ker je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da bo ob obdolženčevi nekaznovanosti, njegovi pripravljenosti plačati oškodovanki nematerialno škodo, njegovemu obžalovanju kaznivega dejanja, delni prisotnosti alkohola in sorazmerno milim psihičnim posledicam pri oškodovanki, tudi pogojna obsodba z določenima osem mesecev zapora in triletno preizkusno dobo za kaznivo dejanje spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let, po čl. 183/IV in I KZ, dosegla namen kazenskopravnega varstva, je pritožbo državne tožilke, v kateri se je zavzemala za izrek zaporne kazni, zavrnilo kot neutemeljeno.
ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1, 443, 443/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - nezgodno zavarovanje - odškodnina - izpodbijane sodbe - pritožbeni razlog
Sodba, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odst. 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.
Glede na dejansko stanje, ugotovljeno s strani sodišča prve stopnje, da je do poškodbe tožeče stranke prišlo zaradi nenadnega nepravilnega giba, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, to je 5. člen Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb, ko je zaključilo, da dogodek, ki se je pripetil tožeči stranki, ustreza pojmu nezgode in je znano ob pravilni uporabi 7. odst. 14. člena Spošnih pogojev tudi pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke na plačilo dnevne odškodnine.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-7, 354, 354/2, 354/2-7.
dokazni postopek - načelo kontradiktornosti
Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo oprlo na določbe splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti, ki so sestavni del zavarovalne pogodbe in ki toženo stranko praviloma vežejo. Ta dokaz pa ni bil vpogledan v dokaznem postopku na glavni obravnavi, ker ga je tožeča stranka sodišču predložila že po koncu glavne obravnave. S tem je bilo toženi stranki onemogočeno obravnavanje predloženega dokaza v zvezi s pogodbenimi določili, ki veljajo v konkretnem primeru in na katerega se opirata tako tožbeni zahtevek kot tudi izpodbijana odločba.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je z izpodbijano sodbo preklicalo pogojno obsodbo, ki jo je sodišče prve stopnje izreklo obsojencu zaradi storitve kaznivega dejanja goljufije ter mu v njej določilo poseben pogoj, ki ga obsojenec ni izpolnil, tega pa tudi ni storil v samem postopku za preklic pogojne obsodbe, čeprav je kar na petih narokih zagotavljal, da bo dolg oškodovancu vrnil. Njegovo pritožbo je zato sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno.
Toženka je plačala neprofitno najemnino, kar je potrdila sama tožnica. Takšno najemnino je bila toženka dolžna plačati. Višje najemnine, za katero tožnica enkrat zatrjuje, da je neprofitna, drugič, da je profitna, toženka ni bila dolžna plačati. Zato ni podan razlog za odpoved najemne pogodbe iz tretje alinee prvega odstavka 53. člena SZ in pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek.
Če v letu dni od kar APP prejme sklep o izvršbi ni bilo priliva sredstev na dolžnikov račun, APP vrne sklep o izvršbi sodišču, ki izvršbo ustavi. S sprejeto odločitvijo, sodišče ni poseglo v tisti del sklepa o izvršbi, ki predstavlja izvršilni naslov in tudi ni ustavilo izvršbe na morebitnih drugih dolžnikovih računih, skladih, akreditivih ali podobnih naslovih. Izvršbo je ustavilo le v obsegu glede katerega so bili izpolnjeni pogoji iz 2. odst. 147. člena ZIZ.