ZDRS člen 14, 40/1, 40/4.ZZZDR člen 114.ZUP člen 209, 209/2.
pridobitev državljanstva
1./ Zavrnitev v delu, ki se nanaša na tožnika, ker tožnik ne živi v Republiki Sloveniji.
2./ Ugoditev v delu, ki se nanaša na nedl. tožnikovega otroka, ker je tožena stranka v zvezi z neugoditvijo tožnikove vloge za njegovo nedl. hčerko kršila določbo 209/2 člena ZUP o obrazložitvi odločbe in ker ni ugotovila dejanskega stanja o morebitnih podanih zakonskih pogojih za pridobitev državljanstva na prošnjo obeh ali enega od staršev (matere).
Oseba, ki je najmanj dve leti stanovala skupaj z imetnikom stanovanjske pravice in živela z njim v ekonomski skupnosti ter tako pridobila status uporabnika stanovanja, s samo naknadno prekinitvijo ekonomske skupnosti še ne izgubi statusa uporabnika stanovanja (prim. tudi sodbo II Ips 14/92).
Iz dejanskih ugotovitev sodišča druge stopnje je moč povzeti, da je tožnik tožencu oddal v svoji enodružinski stanovanjski hiši najprej eno sobo, nato pa še eno sobo ob souporabi skupnih prostorov. Na podlagi takšnih dejanskih ugotovitev, ki jih v reviziji ni moč izpodbijati (3. odst. 385. čl. ZPP), pa ni moč sklepati, da naj bi bil predmet oddaje po pogodbi, sklenjeni med pravdnima strankama 7.12.1987 in poimenovani kot podstanovalska pogodba, stanovanje (1. odst. 4. čl. Zakona o stanovanjskih razmerjih - v nadaljevanju ZSR, ki se v konkretnem primeru uporablja na podlagi 158. čl. Stanovanjskega zakona - UR.l. RS 18/91-I).
Zatrjevano neuspelo komuniciranje med takratnim odvetnikom tožeče stranke in tožnikoma tudi po presoji revizijskega sodišča ni opravičljiv razlog (1. odst. 117. čl. ZPP), zaradi katerega bi tožeče stranke ne doletele posledice preteka pritožbenega roka.
razvezani zakonec - izselitev - najpotrebnejši prostor
Pojma preselitve ni moč zreducirati zgolj na dejstvo preselitve premičnih stvari iz stanovanja, na katerem ima predlagateljica pravico uporabe. Vprašanje preselitve je povezano s pravnim pojmom (rednega) zadovoljevanja stanovanjskih potreb v dotlej skupnem stanovanju razvezanih zakoncev. Od tega je odvisna pravica do najpotrebnejših prostorov ob izselitvi nasprotnega udeleženca. Do takšne stanovanjske zaščite je bil namreč razvezani zakonec, ki ni pridobil oz. obdržal stanovanjske pravice oz. pravice uporabe, po 4. odst. 17. čl. Zakona o stanovanjskih razmerjih (v nadaljevanju ZSR, ki se v konkretnem primeru uporablja na podlagi 158. čl. Stanovanjskega zakona - Ur. l. RS 18/91-I) ob izselitvi upravičen le, če je živel - redno zadovoljeval stanovanjske potrebe - v dotlej skupnem stanovanju.
Ugoditev, ker tožena stranka ni razčistila okoliščine v zvezi z zakonsko obveznostjo stanodajalca o prijavi začasnega prebivališča tožnika v uradnih prostorih stanodajalca.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina - delna nepreskrbljenost
Presoja delne nepreskrbljenosti za razvezano ženo, ki je stara 40 let, v času trajanja zakonske zveze pa je delala in živela na kmetiji svojega bivšega moža in njegove sedaj pokojne matere.
V primerih, ko imetnik stanovanjske pravice preneha uporabljati stanovanje in več kot šest mesecev v njem ne stanuje ali če stanovanje v celoti odda podstanovalcem, stanovanjsko razmerje res preneha (58. člen ZSR), vendar pa sodišče to lahko upošteva le ob ustreznem tožbenem zahtevku stanodajalca. V sporu med imetnikom stanovanjske pravice in podstanovalcem, za tak spor pa v obravnavanem primeru gre, pa lahko sodišče razsodi samo na podlagi njunega medsebojnega dogovora.
O vzpostavitvi lastninske pravice neposredno v korist pravnih naslednikov prejšnjega lastnika, ki niso denacionalizacijski upravičenci, ni mogoče odločiti v upravnem postopku po zakonu o denacionalizaciji.
ZPP (1977) člen 217, 217/3, 354, 354/2-9, 354/2-7, 385, 385/1-1.
mirovanje postopka - izdaja odločbe brez glavne obravnave - absolutna bistvena kršitev pravdnega postopka - domneva umika tožbe
Sklep o tem, da se zaradi poteka mirovanja tožba šteje za umaknjeno, je lahko izdalo sodišče brez obravnave.
Tudi v primeru, če bi sodišče prve stopnje izdalo odločbo brez obravnave, čeprav bi jo moralo opraviti, v revizijskem postopku ne bi bilo mogoče z uspehom uveljavljati absolutne bistvene kršitve iz 9. točke 2. odstavka 354. člena ZPP.
ZST člen 1.ZSDZ člen 11. ZPP (1977) člen 173, 173/1.
spor o pristojnosti - odločanje o taksni oprostitvi
Spor o pristojnosti se ne more nanašati na odločanje o oprostitvi plačila stroškov postopka in s tem o taksni oprostitvi neodvisno od odločanja o glavni stvari.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča (delegacija)
Nezadovoljstvo strank z vodenjem postopka in odločanjem razpravljajoče sodnice ne predstavlja tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
ZPP (1977) člen 354, 354/2-7, 300, 300/4, 304, 304/2.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - z nezakonitim postopkom odvzeta možnost stranki obravnavanja pred sodiščem - sklep o izvedbi dokazov - odločitev na podlagi spisov, ki niso bili obravnavani na glavni obravnavi
Pri presoji, ali gre za kršitev iz 7. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP, je treba upoštevati tudi 4. odst. 300. čl. in 2. odst. 304. čl. ZPP - sodišče ni vezano na svoj dokazni sklep in senat sme odločiti, da se upoštevajo spisi, ki jih priskrbi po koncu glavne obravnave, če misli, da obravnavanje ni potrebno.
razmerja med starši in otroci - preživljanje otrok - preživnina - spremenjene okoliščine
Določbe 5. odstavka 132. člena ZZZDR o novi določitvi preživnine zaradi spremenjenih okoliščin ni mogoče uporabiti zgolj ob upoštevanju sprememb na eni strani in iztrgano iz sklopa okoliščin, ki sicer opredeljujejo višino preživnine.
krivdna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari - odgovornost upravljalca smučišča - povečana nevarnost
Odškodninska odgovornost upravljalca javnega smučišča nasproti uporabniku smučišča je odgovornost po načelih krivdne odgovornosti. Odgovornost upravljalca smučišča je izjemno objektivna samo tedaj, ko obratuje s smučiščem, ki zaradi izjemnih okoliščin predstavlja nevarno stvar v smislu 173. člena ZOR (npr. smučišče s snežnim plazom, izredno poledenelo strmo pobočje).
ZPP (1977) člen 338, 338/3, 393, 400, 400/1, 400/4.
revizija - dovoljenost revizije zoper sklep
Zoper sklep sodišča druge stopnje lahko stranke vložijo revizijo samo tedaj, če je bil z njim postopek pravnomočno končan. Odločitev sodišča druge stopnje o pritožbi oz. o pritožbah je vsebovana v izreku, ki je zato odločilen za presojo narave tega sklepa.