prodaja premoženja stečajnega dolžnika - postopek osebnega stečaja - prodaja dolžnikovega premoženja - sklep o prodaji - pritožba zoper sklep o prodaji - pravica do pritožbe - stranke glavnega postopka osebnega stečaja - uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo - osebno odgovorni družbenik
Ker prvi odstavek 125. člena ZFPPIPP praviloma dovoljuje pravico do pritožbe zoper sklep in ker je dolžnik stranka postopka osebnega stečaja, je njegov položaj na splošno (ne le glede pravice do pritožbe) podoben položaju osebno odgovornega družbenika v stečajnem postopku nad pravno osebo. Zapoved smiselne uporabe pravil iz oddelkov 5.1 do 5.10 ZFPPIPP, opredeljena v prvem odstavku 383. člena ZFPPIPP, zato napoti na (smiselno) uporabo drugega odstavka 349. člena iz pododdelka 5.8.3 ZFPPIPP, po katerem ima osebno odgovorni družbenik (med drugim) pravico do pritožbe proti sklepu o prodaji iz 331. člena ZFPPIPP (tako odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up 949/12 z dne 10. 10. 2013).
Iz navedenega izhaja, da dolžnik v postopku osebnega stečaja ima pravico do pritožbe zoper sklep o prodaji iz 331. člena ZFPPIPP.
vmesna sodba - končna sodba - odškodninska odgovornost države - odgovornost pravne osebe (države) za škodo, ki jo povzroči njen organ
Sodišče prve stopnje je po tem, ko je presodilo, da ni podan temelj odškodninskega zahtevka, moralo tožbeni zahtevek zavrniti, to pa ni več vmesna sodba, temveč končna sodba. Pri tem ni ravnalo v nasprotju z določbo (prvega odstavka) 315. člena ZPP, saj je izdalo sodbo o podlagi tožbenega zahtevka.
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil za obravnavano vozilo v Interpolovi bazi in Schengenskem informacijskem sistemu razpisan veljaven ukrep zaseg vozila na podlagi 100. člena Konvencije o izvrševanju Schengenskega sporazuma po državi razpisnici Belgiji, z veljavnostjo razpisa od 28. 1. 2011 do 25. 9. 2021 in da je bilo vozilo v SIS beleženo kot ukradeno, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je imela policija upoštevaje nacionalno zakonodajo in sicer določbe 220. in 164. člena ZKP pravno podlago za zaseg vozila. Pri tem ni bistveno ali je obstajal tudi sum storitve kaznivega dejanja v zvezi s tem vozilom (tudi) za tožnika, niti da je ta razpolagal z veljavnim prometnim dovoljenjem, računom za nakup avtomobila, tehničnim dovoljenjem, ter da je šlo za stvar velike premoženjske vrednosti temveč, da je bil za vozilo razpisan veljavne ukrep zasega, ker je bilo vozilo predmet kaznivega dejanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00004789
SPZ člen 37, 66. OZ člen 190. ZPP člen 8, 213.
varstvo solastninske pravice na delu stvari - kršitev pravice - neupravičena obogatitev pri uporabi solastne nepremičnine - pravica do uporabe stanovanja - preprečevanje souporabe - prisilna izselitev iz stanovanja - dokazna sredstva
V primeru kršitve pravice na solastni stvari 190. člen OZ določa, da kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00004550
OZ člen 179. ZPP člen 154, 154/1, 337, 337/1.
podlage odškodninske odgovornosti - pravična denarna odškodnina kot pravni standard - poškodba pri delu - poškodba živca - pravdni stroški upoštevanje uspeha po temelju - pritožbene novote
Ugovori, ki jih je pritožnik postavil v zvezi z višino odškodnine, prisojeno za posamezne oblike nepremoženjske škode, so premalo konkretni oziroma neprepričljivi. Enako velja tudi za njegovo sklicevanje na primerljivo sodno prakso. Nanjo se sklicuje povsem splošno, pri čemer ne navede niti ene zadeve, ki bi bila po dejanski plati primerljiva z njegovo in v kateri bi bila dosojena višja odškodnina.
obstoj poslovnega razmerja - neupravičena pridobitev - predpostavke za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve - posojilna pogodba - najemno razmerje - dokazno breme - trditvena in dokazna podlaga
Opredelitev podlage tožnikove izpolnitve (plačilo obravnavanega denarnega zneska) je torej tisto pravno relevantno dejstvo, ki manjka v obravnavanem življenjskem dogodku, na katerem tožnik temelji toženčevo vrnitveno obveznost iz naslova neupravičene pridobitve. Brez opredelitve te ni mogoče presoditi ali obstoji toženčeva vrnitvena dolžnost.
Tožeča stranka se utemeljeno sklicuje na drugi odstavek 1019. člena OZ, po katerem lahko upnik zahteva izpolnitev obveznosti od poroka, čeprav jih ni prej zahteval od glavnega dolžnika, če je očitno, da iz sredstev glavnega dolžnika ni mogoče doseči njene izpolnitve ali če je dolžnik prišel v stečaj.
Ob ugotovljenem zastaranju zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik izgubil pravni interes za izbrisno tožbo in s tem aktivno legitimacijo zanjo, saj mu ob zastaranju zahtevka ugoditev izbrisni tožbi ne prinaša želenega uspeha oziroma učinka.
Zastaranje ne teče tisti čas, ko upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitve obveznosti (383. člen ZOR). Gre za subjektivne ali objektivne ovire pri uveljavljanju pravic. Za nepremagljive ovire gre, če sodišče ne posluje zaradi vremenskih razmer, naravnih nesreč, ali če gre za upnikovo težko bolezen. Dejstvo, da je v tem času pred nekdanjim Temeljnim sodiščem v Ljubljani potekala pravda med mestno občino kot tožečo stranko ter tožnikom in prvo toženko kot toženo stranko zaradi kršitve predkupne pravice, na pravico tožnika ni v ničemer vplivalo. Tudi okoliščina, da je bila v tem času na podlagi te pravde v zemljiški knjigi zaznamovana prepoved odtujitve in obremenitve, ni preprečevala, da se sodno zahteva izpolnitev pogodbe. Zaznamba je sicer ovira za dovolitev naslednjih vpisov, ne pa ovira za sodno varstvo. Vprašanje uspeha v pravdi in izvedbe vpisa v zemljiški knjigi ni razlog za zadržanje zastaranja.
Razvezo pogodbe lahko uveljavlja le pogodbena stranka, in sicer iz zakonsko določenih razlogov (neizpolnitve pogodbe ali spremenjenih okoliščin), izstavitev listine pa se lahko zahteva po ZZK-1 le od odsvojitelja.
Ponovna prodaja nepremičnine, ki jo je lastnik prodal in dejansko izročil prvemu kupcu, pomeni kršitev moralnih norm in utemeljuje zahtevek na ugotovitev ničnosti drugega razpolaganja prodajalca, sklenjenega z nedobrovernim kupcem. A v konkretnem primeru o tem ni mogoče govoriti ravno zato, ker je bila prodaja opravljena na podlagi javne dražbe v stečajnem postopku nad prodajalcem. V takšni situaciji gre za originarno pridobitev lastninske pravice in dodatno sklenjena pogodba vsled javne dražbe tega ne spremeni.
Zmotno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da je priposestvovalna doba začela teči s sprejetjem Ustave RS (4. 11. 1991). Odločilen je odgovor na vprašanje, kdaj je prišlo v konkretnem primeru do ukinitve družbene lastnine. Najprej z uveljavitvijo ZLNDL v letu 1997 je lahko začelo teči priposestvovanje sporne nepremičnine.
pobot - trditveno in dokazno breme - predložitev dokazov - zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je sodišče prve stopnje v dokazni oceni prezrlo dokaz tožeče stranke o že opravljenem pobotu pred vloženo tožbo, je bilo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo spremeniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00004462
OZ člen 190, 191.
neupravičena obogatitev - preplačilo dolga - izvršilni postopek - pravnomočen sklep o izvršbi - pravila vračanja - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - stroški postopka - potni stroški odvetnika - potrebni stroški - stroški prihoda na sodišče - izbira odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča - pravica do svobodne izbire odvetnika
Plačila, ki jih tožnica sedaj s tožbo terja nazaj, so ji bila odtujena na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi, torej prisilno, zato ni mogoče govoriti o tem, da je tožnica plačila izvrševala prostovoljno.
Tožnik zahteva vrnitev danega oziroma znižanje kupnine zaradi napake stvari, ko trdi, da je bilo med strankami prodajne pogodbe dogovorjeno, da plača višjo kupnino za parcelo z elektriko, kot bi jo sicer za parcelo brez elektrike.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prišlo do očitne pisne pomote, saj je iz njegove odločbe jasno razvidno, da tečejo zamudne obresti od 23. 9. 2015 dalje, zato je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.
postopek izdaje začasne odredbe - postopkovna pravila - načelo konktradiktornosti - izvršilni postopek - obrazložen ugovor dolžnika - vročitev ugovora dolžnika v odgovor upniku - odločanje o ugovoru
V primerjavi s pravdnim postopkom je v izvršilnem postopku načelo kontradiktornosti sicer omejeno in tako le v nekaterih primerih določa, da mora sodišče dati nasprotni stranki možnost, da se izreče o vlogi druge stranke. To v ugovornem postopku velja prav za vročitev obrazloženega dolžnikovega ugovora upniku. Šele po prejemu odgovora oziroma po poteku roka za vložitev odgovora, sodišče lahko o ugovoru odloči.
ZIZ člen 40, 40/1, 272, 273, 273/1. SPZ člen 24, 32, 33.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - primerno sredstvo zavarovanja - namen zavarovanja z začasno odredbo - posestno varstvo - posestno varstvo služnosti - motenje posesti
Stvarnopravni zakonik res ne pozna več posesti pravice, zato tožnik ne more zahtevati varstva pred motenjem posesti v obsegu stvarne služnosti, vendar pa navedeno ne pomeni, da tožnik nima posestnega varstva v obsegu posesti, ki ustreza služnostni pravici vožnje po služečem zemljišču. To pa je v tej pravdi tožnik tudi zahteval. Tožnik je tožbeni zahtevek oblikoval tako, da je zahteval varstvo posesti same poti vožnje in peš hoje in je le v pojasnilo uporabil besedo služnost.
Začasne odredbe, s katero ne bo dosežen namen zavarovanja, sodišče ne more izdati.
stiki otroka s staršem - začasna odredba - obstoj nevarnosti težko nadomestljive škode - nujni ukrep
Režim izvajanja stikov otroka z roditeljem v času, ko še ni odločeno o zaupanju v varstvo in vzgojo, je zgolj začasen. Možnost intervencije sodišča v ta režim pred dokončno odločitvijo v zadevi je omejena le na sprejem nujnih ukrepov, ki naj preprečijo nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode.
izločitev dokazov - nedovoljeni dokazi - davčni inšpekcijski postopek - privilegij zoper samoobtožbo - zapisnik o inšpekcijskem postopku
Napačno je stališče obrambe, da obdolženca v davčnem postopku vselej začne varovati privilegij zoper samoobtožbo. Ta privilegij v skladu z ustavnosodno prakso začne obdolženca varovati šele v trenutku, ko nastopi osredotočenost suma storitve kaznivega dejanja. V predmetnem postopku pa je ta nastopila šele po tistem, ko je obdolženec že podal svojo izjavo oziroma pojasnilo davčni inšpektorici.
pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Glede na pritožbene navedbe je uvodoma pojasniti, da morajo biti za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla (kot je to pogodba v konkretnem primeru), izpolnjeni trije elementi in sicer: da je tisti, ki prodaja stvar, lastnik, da je pravni posel o prenosu lastninske pravice veljaven in vpis v zemljiško knjigo.
ZZK-1 člen 98, 99, 100, 100/1, 100/3, 100/4, 100.a.
dovolitev vpisa v zemljiško knjigo - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - zaznamba vrstnega reda za pridobitev hipoteke - učinki zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve
Med vpisi, za katere je v 99. členu ZZK-1 izrecno navedeno, da je takšna zaznamba ovira za njihov vpis, je tudi zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice oziroma hipoteke.
Ugotovitve prvega sodišča, da se je obtoženec kritičnega dne pred dogodkom z oškodovancem dogovoril, da se zaradi vračila denarja sestaneta v Z., kamor se je nato na ugotovljen način pripeljal s svojim kombijem skupaj z zamaskiranimi neznanci, da je med njim in oškodovancem prišlo do komunikacije na kraju srečanja, da je neznancem zavpil, naj oškodovanca pretepejo, kar se je dejansko zgodilo, saj je eden izmed neznancev oškodovanca udaril z baseball palico po glavi in mu prizadejal hudo telesno poškodbo, kot tudi, da so neznanci skočili iz obtoženčevega kombija (obtoženec nima veljavnega vozniškega dovoljenja), so prvo sodišče še dodatno utrdile v prepričanju, da je bil prispevek obtoženca k storitvi očitanega kaznivega dejanja odločilen, saj je obtoženec preostalim sostorilcem prav s prevozom svojega vozila omogočil priti na predhodno dogovorjeno mesto z oškodovancem, kjer se je kaznivo dejanje tudi izvršilo na njegovo pobudo.
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem pritožbe, da sodišče prve stopnje pri izreku kazenskih sankcij ni pravilno presodilo ter ocenilo okoliščin, da je obdolženi obravnavana kazniva dejanja storil v zelo kratkem časovnem obdobju, da jih je izvršil v sostorilstvu, da se je nanje dobro pripravil ter da je vrednost ukradenih stvari presegla znesek 3.400,00 EUR, pri čemer je v Slovenijo očitno prišel zgolj zaradi izvrševanja kaznivih dejanj, saj je tukaj bival na neprijavljenem naslovu, brez zaposlitve in brez kakršnihkoli prihodkov in tako predstavlja izvrševanje kaznivih dejanj način njegovega preživljanja. Navedeno so tudi po oceni pritožbenega sodišča take okoliščine, ki dajejo večjo težo storjenim kaznivim dejanjem, kakor tudi krivdi obdolženca, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje.
ZDDV-1 člen 5, 5/1.. ZNPosr člen 5, 5/1, 13, 13/4, 13/4-8, 25, 25/5.
pogodba o posredovanju v prometu z nepremičninami - ekskluzivnost posredovanja - pogodbena določila - najvišje dovoljeno plačilo za posredovanje - plačilo za posredovanje, kadar naročitelj sam najde tretjo osebo - cena - davek na dodano vrednost (DDV) - dokazna ocena izpovedi prič
Nepremičninska družba in naročitelj se namreč lahko dogovorita, da ima nepremičninska družba pravico plačila za posredovanje tudi, kadar naročitelj sam najde tretjo osebo, s katero sklene pogodbo, ki je bila predmet posredovanja. Vendar mora plačilo za posredovanje v tem primeru temeljiti na že opravljenih poslih (kar je v predmetnem primeru podano) in ne sme presegati ene četrtine s pogodbo dogovorjenega plačila za posredovanje (peti odstavek 25. člena ZNPosr).