soglasje za plačilo stroškov stečajnega postopka - rezervirana sredstva - davčni dolg
Gre le za rezervacijo sredstev za poplačilo terjatve takega upnika, ki bi znova nastala, ker bi bilo izpodbito pravno dejanje, na podlagi katerega je bila poplačana, torej za terjatev, povezano z odložnim pogojem. Ne gre pa za obveznost rezervacije sredstev za primer, da bi upnik uspel doseči razveljavitev pravnomočnih sodb in zavrnitev zahtevkov za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika. Ob dejstvu, da je pritožnikova dolžnost vračila prejetega v stečajno maso ugotovljena s pravnomočno sodbo, preverjeno tudi z izrednim pravnim sredstvom revizije, pa ni mogoče upoštevati njegovih trditev glede možnosti vračila plačanega zneska. Gre le za neko hipotetično terjatev, katere verjetnost ni izkazana niti v najmanjšem možnem delu.
podlage odškodninske odgovornosti – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – zamuda – začetek teka zamudnih obresti
Drugotožena stranka do vložitve tožbe zahtevka s strani tožeče stranke ni prejela, tako niti ni mogla priti v zamudo. Tožba je bila drugotoženi stranki vročena 22. 5. 2009, zato je drugotožena stranka lahko šele s 23. 5. 2009 prišla v zamudo.
izvršilni stroški - neutemeljeno povzročeni stroški - pomota upnika - pomota pri vložitvi predloga za izvršbo - ugovor zoper sklep o izvršbi - stroški ugovora - umik predloga za izvršbo po vložitvi ugovora
V tej zadevi gre za tipičen primer, ki narekuje uporabo določbe šestega odstavka 38. člena ZIZ, po kateri mora upnik dolžniku oziroma tretjemu na njegovo zahtevo povrniti izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Upnik je, kot je to sam pojasnil v umiku predloga za izvršbo z dne 9. 11. 2014, drugega dolžnika po pomoti uvrstil v predlog za izvršbo, zato je sodišče prve stopnje (tudi) proti drugemu dolžniku izdalo sklep o izvršbi. Čeprav je upnik nato že 9. 11. 2014 predlog za izvršbo proti drugemu dolžniku umaknil, je bil drugi dolžnik zaradi zavarovanja svojega pravnega položaja primoran vložiti ugovor proti sklepu o izvršbi, ki mu je bil vročen 4. 11. 2014, in je rok za ugovor že tekel.
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno navedlo, da je upnik predlog za izvršbo proti drugemu dolžniku umaknil pred vložitvijo ugovora drugega dolžnika, vendar pa so po presoji višjega sodišča pomembne druge okoliščine: umik predloga za izvršbo ni bil posledica predhodne izpolnitve zahtevka, temveč upnikove pomote pri sestavi predloga za izvršbo; upnik ni niti zatrjeval, da je o vloženemu umiku predloga za izvršbo obvestil drugega dolžnika (kaj šele, da bi bil dolžnik o opravljenem procesnem dejanju povsem gotov); med vložitvijo umika 9. 11. 2014 in vložitvijo ugovora 11. 11. 2014 sta minila zgolj dva dneva. Ob takem časovnem poteku dogodkov in upoštevaje vse zgoraj navedeno je krivdo za vložitev ugovora drugega dolžnika, predvsem pa za tako nastale stroške, mogoče pripisati samo tistemu, ki je tak (neutemeljen) postopek začel - upniku.
Prevzem dolga z garantnim pismom oziroma s poroštveno izjavo ne pomeni vstopa v vse, tudi procesne dogovore, vsebovane v glavni pogodbi. Besedilo poroštvenih izjav tožencev se povsem jasno omejuje zgolj na prevzem obveznosti plačila. S poroštveno izjavo torej toženca nista vstopila v dogovor o arbitraži.
Med toženimi strankami je jasno razvidna ožja družinska povezava. Prvo in drugo toženi stranki (lastnika stanovanja) sta namreč starša tretje in četrto toženih strank (imetnika zemljiškega pisma), zato je tožnica z zatrjevanjem navideznosti Pogodbe prevalila procesno dokazno breme na tožene stranke, ki bi morale dokazati, da je Pogodba zakonit in legitimen pravni posel.
Pravni posel, ki je sklenjeni zaradi preprečitve poplačila upnikov, je ničen.
postopek za plačilo sodne takse – ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – odmera sodne takse – časovna veljavnost zakona
ZST-1 v 39. členu določa, da se takse v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo tega zakona, pa vse do pravnomočnega zaključka postopka, plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi. Pred uveljavitvijo ZST-1 je veljal ZST. Za pravilno uporabo prava je ključna ugotovitev, kdaj je postopek v tej zadevi začel teči in ali je že pravnomočno zaključen.
Sklep, s katerim sodišče prve stopnje napoveduje, kako namerava v bodoče voditi postopek, je sklep procesnega vodstva, zoper katerega samostojna pritožba ni dovoljena.
vključevanje v cestni promet - prometna nezgoda - vključevanje z neprednostne na prednostno cesto - odgovornost za škodni dogodek - graja dokazne ocene
Za razjasnitev, ali je storilka resnično odgovorna za storitev prekrška po tretjem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 56. člena ZPrCP (prvi odstavek 56. člena ZPrCP določa, da mora voznik pri vključevanju v cestni promet ali v promet na prednostno cesto pustiti mimo vsa vozila, ki vozijo po prometnem pasu, na katerega se vključuje, pri prečkanju prometnega pasu pa vozila, katerih smer vožnje seka) je ključnega pomena, ali je ta, ko je bila na točki vključevanja na prednostno cesto, voznika osebnega avtomobila R.D., ki je pripeljal po prednostni cesti iz njene desne strani, imela v vidnem polju, torej, če ga je na točki vidljivosti videla oziroma ga je mogla videti. V primeru, če to ni bilo mogoče, se storilka razbremeni odgovornosti, če je obenem mogoče temu vozniku očitati vožnjo, ki ni v skladu s cestnoprometnimi predpisi, torej vožnjo s hitrostjo, ki je večja od dovoljene.
USTAVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053507
URS člen 23. ZIZ člen 24, 24/1, 71, 71/1. ZPP člen 343, 343/1, 343/4.
pravica do sodnega varstva - načelo stroge formalne legalitete - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - prenos terjatve - dovolitev izvršbe na predlog drugega upnika - javna ali po zakonu overjena listina - pogodba o odplačnem odstopu terjatve - odlog izvršbe na predlog dolžnika - potek časa, za katerega je bil dovoljen odlog - pravni interes za pritožbo
Glede na to, da je upnik predlog za izvršbo vložil na podlagi izvršilnega naslova, v katerem ni označen kot stranka, pritožbeno sodišče pogoja, ki ga za dovolitev izvršbe na njegov predlog določa prvi odstavek 24. člena ZIZ, ne ocenjuje kot nesorazmernega. Če želi upnik s takšnim izvršilnim naslovom uvesti postopek izvršbe zoper dolžnika in poseči na njegovo premoženje, je prav, da je za dokazovanje prehoda terjatve, ki je bila predhodno ugotovljena v pravdnem postopku v korist druge osebe, zahtevana strožja obličnost. Takšni ureditvi nenazadnje tudi ob upoštevanju dejstva, da je ZIZ v razmerju do OZ, ki sicer ureja odstop terjatve s pogodbo, specialnejši predpis, ni mogoče očitati neskladnosti z Ustavo.
Vendar pa je treba upoštevati, da je bila izvršba odložena do pravnomočnosti sklepa o ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi, ta rok pa je s predhodno sprejeto odločitvijo pritožbenega sodišča (glej točko I. izreka tega sklepa) že potekel. Tudi če bi se pokazalo, da je pritožba utemeljena, to upniku ne bi moglo prinesti konkretne in neposredne pravne koristi, saj je čas, za katerega je bila izvršba odložena, do trenutka odločanja o pritožbi proti sklepu o odlogu že potekel.
spor majhne vrednosti – sklepčnost tožbe – izrecna zahteva za izvedbo naroka – dokazni predlog za zaslišanje priče – stroški upravljanja – stroški obratovanja in vzdrževanja – pravočasnost trditev – trditveno in dokazno breme
Po ugovoru tožene stranke zoper sklep o izvršbi, bi morala tožeča stranka navesti trditve in predlagati dokaze za utemeljenost tožbenega zahtevka. Slednje je le-ta tudi storila. Navedla je katere stroške vtožuje, za katero obdobje in ključ delitve stroškov med etažne lastnike ter predložila ustrezne dokaze. Nadaljnja konkretizacija terjatve pa je odvisna od (sklepčnosti) ugovora tožene stranke. Ker tožena stranka posameznim postavkam stroškov, ključu delitve in solastniškemu deležu ni konkretizirano nasprotovala, ne držijo pritožbene navedbe, da bi morala tožeča stranka navesti znesek, ki ga je plačala dobavitelju (celota) za dobavo oziroma storitev, ključ delitve (del celote) in znesek, ki je odpadel na toženo stranko.
Dokazni predlog za zaslišanje priče ne pomeni (izrecno) zahteve za izvedbo naroka, ki jo predvideva drugi odstavek 454. člena ZPP, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu ugodilo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0015055
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - protipravnost - vzročna zveza
Tožnik je utrpel poškodbo na delu pri prvotoženi stranki zaradi nepravilne naložitve praznih palet, in sicer po lastni krivdi in pri aktivnosti, ki mu ni bila naložena. Tožnik namreč ni ravnal po navodilih delodajalca in je prazne palete naložil samovoljno in nepravilno. Način naložitve praznih palet je izbral sam, kljub navodilom, s katerimi je bil seznanjen. Prvotožena stranka je poskrbela za varno delo z rednim usposabljanjem, pisnimi navodili, varnostno opremo ter sistemom sledenja in vodenja voznega parka. Poleg tega je imela prvo tožena stranka izpolnjene vse zakonite pogoje za varno delo tožnika. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v obravnavanem primeru nista podani protipravnosti in vzročne zveze, kot elementa odškodninske odgovornosti. Zato ni podana odškodninska odgovornost prvotožene stranke za tožniku nastalo nezgodo.
ZPP člen 87, 87/3, 89, 365-1. ZOdv člen 1, 1/3, 2a, 34a, 34f.
zastopanje stranke - zastopanje pred višjim sodiščem - tuj odvetnik - odvetnik iz države, ki ni država članica EU - opravljanje storitev in odvetniškega poklica tujih odvetnikov v Republiki Sloveniji - pravica do opravljanja odvetniškega poklica - vpis v imenik tujih odvetnikov
Višje sodišče je preverilo in ugotovilo, da pooblaščenec ni vpisan v imenik tujih odvetnikov pri Odvetniški zbornici Slovenije. Tega pooblaščenec niti ne zatrjuje. Pritožba je vložena po osebi, ki te pravice nima, zato jo je višje sodišče zavrglo.
spor majhne vrednosti - navajanje trditev in predlaganje dokazov po vložitvi predloga za izvršbo in ugovora
Sprejemljivo je le tako tolmačenje zakonskih določb (tudi s pomočjo argumenta teleološke redukcije), ki daje tožeči in toženi stranki pravico, da po vložitvi predloga za izvršbo in ugovora v eni vlogi navajata dejstva in predlagata dokaze, nato pa lahko vsaka stranka vloži še po eno pripravljalno vlogo, s katero odgovarja na navedbe nasprotne stranke.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0022791
ZOR člen 134, 134/1, 170, 200, 266, 266/4. ZZDej člen 45. ZzdrS člen 3. ZZZDR člen 4, 4/2, 123, 123/1. ZPP člen 367.
odškodninska odgovornost - zdravniška napaka - neuspeli splav - dolžnost preživljanja otroka - povrnitev nepremoženjske škode - povrnitev premoženjske škode - mesečna renta - obravnava pred sodiščem druge stopnje
Le v primeru objektivne nemožnosti preživljanja otrok, ki so se rodili proti volji staršev zaradi zdravniške napake (neuspeli splav), je oškodovalec (toženec) dolžan povrniti oziroma v bodoče plačati stroške, ki so jih roditelji imeli oziroma bodo imeli za preživljanje otroka.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1. ZJU člen 93, 94. KZ-1 člen 257, 257/1, 257/3, 259, 259/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - zloraba uradnega položaja - ponareditev ali uničenje uradne listine
Tožena stranka je tožniku v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da je v času odrejenega čakanja na domu izdelal listino, ki je videti kot soglasje z oznakami občine, s katero je določeni družbi dovolil sečnjo oziroma podiranje dreves na parcelah v lasti in solasti tožene stranke. Tožniku v odrejenem času čakanja na delo nadrejene osebe niso dale nobenih navodil za izdajanje upravnih odločb iz njegove pristojnosti. Poleg tega je tožnik je na listini uporabil skeniran lastnoročni podpis takratnega direktorja občinske uprave, s čimer naj bi ga ponaredil. Sodišče prve stopnje je nepravilno presodilo, da so izpolnjeni vsi zakonski znaki kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali pravic po prvem in tretjem odstavku 257. člena KZ-1, saj je subjektivni znak kaznivega dejanja po 257. členu KZ-1 direktni naklep, v obravnavani zadevi pa pri tožniku do sedaj še ni bil ugotovljen. Sodišče se ni opredelilo do vseh znakov kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic iz 257. člena KZ-1, ne do tožnikovih navedb, da sebi ali komu drugemu ni pridobil kakšne nepremoženjske ali premoženjske koristi ali prizadejal škode. Poleg tega je preuranjen zaključek sodišča, da tožnik ni imel soglasja direktorja za splošno (generalno) uporabo njegovega skeniranega podpisa v času njegove odsotnosti in je zato preuranjeno zaključilo, da ima kršitev, ki se očita tožniku, vse znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja uradne listine po prvem odstavku 259. člena KZ-1. Sodišče se tudi ni opredelilo do izpovedi prič, ki sta izpovedali, da so pri toženi stranki uporabljali skenirane podpise. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
neupravičena obogatitev – plačilo preživnine – preplačilo preživnine – pravice otrok v primeru neplačevanja preživnin – nadomestilo preživnine – vrstni red poplačila
Nadomestilo preživnine se zmanjša za znesek morebitne plačane preživnine. Prav na tej podlagi in ob upoštevanju izračunov v postopku angažiranega izvedenca ekonomske stroke je sodišče prve stopnje ob ugotavljanju višine obveznosti iz naslova neupravičene obogatitve (utemeljeno) upoštevalo višino s strani tožnika opravljenega „preplačila“ (torej tistih njegovih nakazil, ki so presegala stanje dolga iz naslova preživnin in stroškov zastopanja).
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3. ZJU člen 39, 154, 154/1, 154/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - javni uslužbenec - kršitev delovnih obveznosti
Tožnik, ki je pri toženi stranki opravljal delo mejnega kontrolorja, je v spornih dneh ob določenih urah neupravičeno zapustil delovno mesto, se nedostojno vedel do ostalih sodelavcev in ni izvrševal delovnih obveznosti, ki so opredeljene v splošnih aktih delodajalca in pogodbi o zaposlitvi. S takšnimi ravnanji je tožnik kršil svoje obveznosti iz delovnega razmerja, zato je obstajal utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
uspeh strank v postopku – stroški postopka – neuspeh s sorazmerno majhnim delom zahtevka
Merilo za odločitev o stroških postopka je uspeh strank. Tožeča stranka, ki v postopku uspe, je upravičena do povrnitve stroškov postopka. Povrnitev stroškov ji je mogoče odreči samo v primeru, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo in če je, preden se je spustila v obravnavanje, zahtevek pripoznala.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zmotna uporaba materialnega prava - hujša kršitev pogodbenih obveznosti
Tožnk je s pitjem alkohola med delovnim časom kršil določila pravilnika tožene stranke, po kateri je prisotnost alkohola v krvi oz. izdihanem zraku nad 0,00 mg/l izdihanega zraka oz. 0,00 promila/kg telesne teže hujša kršitev delovnih obveznosti. Tožnik je imel spornega dne 0,12 mg/l alkohola v krvi in je s tem huje kršil pogodbene obveznosti, kar je utemeljen odpovedni razlog po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Za utemeljenost izredne odpovedi pa morajo biti izpolnjeni tudi drugi pogoji iz 1. odstavka 109. člena ZDR-1, ki pa v obravnavni zadevi niso izpolnjeni. Ker je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi skrajni ukrep, mora biti krivda delavca s strani delodajalca ne le nedvomno dokazana, temveč tudi ustrezno presojana glede na okoliščine konkretnega primera. Glede na to, da je bil tožnik zaposlen pri toženi stranki 32 let, da je bila konkretna kršitev prva, za katero je bil obravnavan, da je bil vsaj 5-krat preverjen z alkotestom in nikoli ni „napihal“, v konkretnem primeru niso bili izpolnjeni drugi pogoji iz 1. odstavka 109. člena ZDR-1, in sicer, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika, s katerim je uveljavljal ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z zahtevkom na reitegracijo in reparacijo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - USTAVNO PRAVO
VSL00004275
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 22, 29. KZ člen 244. KZ-1 člen 20, 20/1, 38, 55, 55/1, 228, 230, 240, 240/1, 240/2. ZOPOKD člen 4, 4-1, 4-3, 5, 5/4. ZKP člen 95, 95/1, 98, 98/1, 98/2, 105, 105/2, 105/3, 344, 344/1, 358, 358-1, 358-3, 370, 370-1, 370-2, 370-3, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 383, 383/1, 386, 391, 394, 394/1. ZGD-1 člen 247, 248, 248/1, 248/3, 263, 263/1, 545, 545/1, 545/3, 547, 547/1.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - pomoč pri kaznivem dejanju - odgovornost pravne osebe za kaznivo dejanje - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - isti historični dogodek - kršitev pravice do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov obrambe - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - konflikt interesov - fiktivni posli - prevzem dolga - pridobivanje lastnih delnic - dokapitalizacija - izpodbijanje dokazne ocene - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - udeležba pri kaznivem dejanju - napeljevanje - skrbnost dobrega strokovnjaka - odvzem premoženjske koristi - kršitev kazenskega zakona - skrbnost dobrega in vestnega gospodarstvenika - načelo zakonitosti - tiha blanketa - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljivost izreka - temelji odgovornosti pravne osebe - razpolaganje s protipravno premoženjsko koristjo - kršitev enakega varstva pravic - določena kazen - enotna kazen - znižanje kazni - sprememba odločbe o kazenski sankciji - sprememba sodbe
Medtem ko je obtoženčevo ravnanje s položaja direktorja krovne koncernske družbe pomembno zaradi izpolnitve objektivnih zakonskih znakov kaznivega dejanja, je njegov položaj večinskega lastnika koncerna ključen za razumevanje motiva za kaznivo dejanje ter za presojo poslovnih potez s kaznivim dejanjem prikrajšanih hčerinskih podjetij. Obtoženčeva funkcija v krovni družbi je bila uporabljena kot sredstvo za evidentno zlorabo položaja v odvisni družbi, kjer je obtoženec prav tako opravljal funkcijo direktorja, vse v očitnem konfliktu interesov. Ravnanje obtoženca, pravno opredeljeno kot storilstvo, mora biti presojano v vsej celovitosti, tako z vidika obvladujočih procesov v strukturi dejanskega koncerna, v časovnem pogledu, kot tudi glede posameznih izvršitvenih ravnanj. Ob osredinjenju interesa za načrtno vzpostavitev finančnih tokov v koncernskem sistemu izključno v osebi obtoženca, kriminalna količina njegovih ravnanj ustreza opredelitvi storilstva v okvirih očitanega kaznivega dejanja po 240. členu KZ-1.
Ob sprejemanju dokazne ocene izpodbijane sodbe, da so bili predstavniki družb posojilodajalk glede okoliščin plasiranja posojil zavedeni s strani obtoženega, z dajanjem posojil niso izpolnili subjektivnih zakonskih znakov kaznivega dejanja po 240. členu KZ-1 oziroma subjektivne biti dejanja. Upoštevaje pravilo akcesornosti udeležbe pa obtoženec, ki jim je kreditiranje družb posojilojemalk odredil, ne more veljati za napeljevalca, saj domnevni "glavni storilci", ki to niso, sploh niso izpolnili biti kaznivega dejanja.
Razpolaganje pravne osebe s protipravno premoženjsko koristjo kot temelj njene odgovornosti po 3. točki 4. člena ZOPOKD mora že pojmovno hkrati pomeniti tudi neko vrsto prispevka njenih vodstvenih ali nadzornih organov h kaznivemu dejanju, kar se odrazi v kombinaciji z drugimi temelji odgovornosti iz 4. člena ZOPOKD. V situacijah, ko v pravni osebi ni organa, ki bi vodil ali nadziral storilca, ni mogoče identificirati posebnega, ločenega avtorstva in vsebine prispevka pravne osebe v razmerju do storilčevega kaznivega dejanja. Že zavestna (naklepna) odločitev obtoženca kot direktorja družbe, da bo protipravno ravnal, pomeni sprejem ter (v tej zadevi) nato tudi izvršitev protipravnega sklepa vodstvenega organa pravne osebe, kar je temelj njene odgovornosti za kaznivo dejanje po 1. točki 4. člena ZOPOKD.
V opisu kaznivega dejanja, ki je očitano pomočniku, morata biti tako pomočnikovo izvršitveno ravnanje kot dejanje glavnega storilca konkretizirani do te mere, da je mogoče že iz samega opisa razbrati, ali pomočnikovo ravnanje pomeni prispevek, podporo in podobno olajšanje storitve kaznivega dejanja glavnemu storilcu. Naklep pomočnika je dvojen, zajeti mora tako ravnanje pomoči kot tudi ravnanje glavnega storilca, zato mora biti subjektivni odnos pomočnika v opisu dejanja konkretiziran v razmerju do izvršitvenega ravnanja glavnega storilca, ne le do prikrajšanih družb.