obvezna razlaga odvetniške tarife - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - odločanje o pravdnih stroških
Potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti se lahko zahteva s kratkim in neobrazloženim dopisom, ne dvema, za kar je sodišče prve stopnje pravilno priznalo 20 točk.
Obvezne razlage OT, ki jo sprejme le Odvetniška zbornica Slovenije brez soglasja ministra za pravosodje, ki ni objavljena v Uradnem listu, ni dolžno upoštevati sodišče niti drug državni organ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00068581
ZIZ člen 64, 65. ZZZDR člen 51, 51/2, 64, 64/1. ZPP člen 308, 392, 392/2, 392/3, 393.
nedopustnost izvršbe - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - pravica, ki preprečuje izvršbo - originarna pridobitev lastninske pravice - skupno premoženje bivših zakoncev - sporazum o delitvi skupnega premoženja - sodna poravnava - učinek sodne poravnave - obstoj lastninske pravice - dokazno breme
Tožnica, ki na sporni nepremičnini zatrjuje lastninsko pravico do ½, želi – s tožbo na nedopustnost izvršbe – preprečiti izvršbo na svoj solastninski delež. Podlaga tožbe sta 64. in 65. člen ZIZ, ki uspešnost take tožbe pogojujeta z izkazanostjo pravice, ki preprečuje izvršbo. Tožnica, ki izkazuje obstoj stvarne – lastninske pravice – mora obstoj le-te izkazati. Lastninska pravica tretje osebe se dokazuje z vknjižbo v zemljiški knjigi, v primeru originarnega načina pridobitve lastninske pravice pa z obstojem tistih dejstev, ki so podlaga za originarno pridobitev lastninske pravice. Tožnica zatrjuje na originarni način pridobljeno lastninsko pravico. Poleg tega je tožnica dne 14. 5. 2014 na podlagi sodne poravnave z dne 22. 11. 2013 vložila predlog za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo.
Toženec, ki ima na sporni nepremičnini – na osnovi sklepa o izvršbi – že od 10. 10. 2005 vpisano hipoteko zaradi izterjave glavnice 456.136,79 EUR, želi doseči poplačilo svoje terjatve s prodajo celotne nepremičnine. Zastavno pravico je pridobil z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi – dne 10. 10. 2005. Ker zastavne pravice ni pridobil na pravno poslovni podlagi, se na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero ne more sklicevati.
Toženec v postopku, ki se je vodil na osnovi tožničine tožbe, da je sporna nepremičnina skupno premoženje, ni sodeloval. Z dejstvom, da ta postopek teče, ni bil seznanjen. Ker v takem postopku izdana sodba, enako velja za sodno poravnavo, učinkuje med strankama, ni ovire, da je v tem pravdnem postopku sprejeta odločitev drugačna od ugotovitve, ki sta jo tožnica in dolžnik dogovorila s sodno poravnavo. Toženca, ki pri sklepanju sodne poravnave ni sodeloval, ugotovitev iz sodne poravnave ne zavezuje. Ne gre za res transacta (308. člen ZPP), saj o zahtevku, kakršen je obravnavni (izločitveni zahtevek), sodna poravnava ni bila sklenjena. Tožencu, ki ima pravni interes za čim večji obseg dolžnikovega premoženja, ni mogoče odreči pravice, da v izvršilnem in tem pravdnem postopku uveljavlja, da sporna nepremičnina ni skupno premoženje tožnice in dolžnika. Pritožbeno stališče, da sodna poravnava zaradi svoje stvarno pravne vsebine učinkuje erga omnes, je v nasprotju z materialnim in procesnim pravom. Ker sodna poravnava učinkuje med strankama – je nepomembno, ali oz. do kdaj bi toženec sodno poravnavo lahko izpodbijal s tožbo za razveljavitev sodne poravnave (2. točka drugega odstavka in tretji odstavek 392. člena ZPP, drugi odstavek 393. člena ZPP).
Spregledanost sporne nepremičnine v sporazumu o delitvi skupnega premoženja je le ena od okoliščin, ki kaže, da sporna nepremičnina ni skupno premoženje. Da sporna nepremičnina ni skupno premoženje, je sodišče prve stopnje sklepalo tudi na osnovi posrednih dokazov. Gre za indice, ki so dokazna dejstva, ki sama po sebi niso pravno relevantna; sodišče jih ugotavlja, ker na njihovi podlagi sklepa o obstoju ali neobstoju pravno relevantnih dejstev. Niso torej dokazi v formalnem ampak v spoznavnem smislu. Iz indicev, ki jih izpostavlja, je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo na pravno odločilno dejstvo, da sporna nepremičnina ni skupno premoženje tožnice in dolžnika. Indično ugotovljeni posredni dokazi, ki utemeljujejo táko sklepanje, v pritožbeni fazi postopka niso sporni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00069909
ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/3, 243/3-1. SPZ člen 215, 215/2. OZ člen 333, 333/1. ZPP člen 13, 13/1, 199, 199/1.
stranska intervencija - pravni interes za intervencijo - izbrisna tožba - materialnopravna neveljavnost vknjižbe - pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti - nadomestilo za služnost - odpoved trajnega dolžniškega razmerja
Odprto lahko ostane zapleteno vprašanje, ali bi bila odsotnost subjektivne identitete v tej in v tisti (bodoči, morebitni) pravdi (v njej bi si nasproti stali prva toženka in intervenientki oz. takratni zemljiškoknjižni etažni lastniki) takrat ocenjena kot prepreka za upoštevanje današnje sodbe kot pravnomočno rešenega predhodnega vprašanja, kajti že resna možnost, da ne bo tako, je po presoji pritožbenega sodišča zadostna podlaga za sedanje priznanje pravnega interesa za intervencijo.
Zadevni primer je razkril past, v katero se lahko ujame lastnik gospodujoče nepremičnine, ki se je bil za to, da je smel uporabljati služečo nepremičnino, zavezal k periodičnim plačilom, ki pa ob prenosu svoje lastninske pravice ni poskrbel, da bi njegovo zavezo plačevanja prevzel pridobitelj lastninske pravice, ki bo poslej deležen vseh koristi od služnosti. V to past se je ujela tožnica. Vprašanje je, ali sme, potem ko ji je ostala le še ta zaveza, od pogodbe o ustanovitvi služnosti odstopiti. Medtem ko je sodišče prve stopnje odgovorilo nikalno, sodišče druge stopnje odgovarja pritrdilno.
Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (2012) člen 3, 3/2, 3/2-2. ZUPJS člen 12, 12/1, 12/1-11, 17.
denarna socialna pomoč - minimalni dohodek prosilca
Sodišče je v ponovljenem postopku sprejelo dokazno oceno o tožničini upravičenosti do uveljavljanih pravic do denarne socialne pomoči, upoštevajoč tudi določila Pravilnika o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči, kar je ključno. Zaključilo je, da sporna sredstva ne predstavljajo izjeme, določene v 2. alineji 2. odstavka 3. člena Pravilnika. To pomeni, da jih je treba upoštevati pri ugotavljanju minimalnega dohodka tožnice. Po prvotnem spregledu citiranega Pravilnika, se je pri sedaj izpodbijani odločitvi sodišče ustrezno oprlo na odločilna dejstva in jih dokazno ocenilo.
prenehanje pogodbe o poslovnem sodelovanju - oglasni pano - neupravičena uporaba tuje stvari - uporaba tuje stvari v svojo korist - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - višina nadomestila (uporabnine) - povprečna tržna najemnina za uporabljeno stvar - vezanost na pravnomočno sodbo sodišča - vmesni ugotovitveni zahtevek - delna sodba - dopolnilna sodba
Na podlagi 198. člena OZ lahko tožeča stranka od tožene stranke zahteva, naj ji nadomesti korist, ki jo ima od uporabe. Toženkina korist je v tem, da je brezplačno uporabljala tujo nepremičnino. Po ustaljeni sodni praksi je uporabnina enaka znesku povprečne tržne najemnine za uporabljeno stvar.
Tožena stranka v tožbi zatrjevanih dejstev o višini tržne najemnine za najem objektov oglaševanja ni konkretizirano prerekala, na kar je opozorila tožeča stranka na glavni obravnavi, zato se ta dejstva v skladu z 214. členom ZPP štejejo za priznana. Pritožbene navedbe v tej smeri pa so nedovoljene pritožbene novote v smislu 337. člena ZPP, saj pritožnica ne pojasni, da jih ni mogla pravočasno podati brez svoje krivde.
V skladu z ustaljeno sodno prakso je dopolnilna sodba v smislu 325. člena ZPP institut, predviden za odpravo specifične napake (kršitve določbe 310. člena ZPP) v prej izdani sodbi, to je pomotne oziroma nehotene opustitve dolžnosti sodišča odločiti o celotnem zahtevku, ki je bil predmet pravde. Institut dopolnilne sodbe ni namenjen odpravljanju morebitnih napak pri vsebinskem odločanju. Gre za primer, ko je sodišče pri odločanju (s končno sodbo) prezrlo del zahtevka, taka odločitev sodišča pa ni namerna, temveč je posledica napake. V konkretnem primeru pa ni podana takšna situacija, saj je sodišče v (neizpodbijani) točki III. izreka predmetne odločbe sklenilo, da se glede preostalega dela zahtevka obravnava prične znova in se bo obravnaval ločeno.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-5, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 43, 44, 45, 45/1, 45/1-2. ZPP člen 8, 287, 287/2.
zdraviliško zdravljenje - dokazna ocena izvedenskega mnenja - mnenje osebnega zdravnika - zaslišanje izvedenca - osebni pregled pri sodnem izvedencu
Glede sklicevanja tožnika na mnenje lečečega specialista, da je tožnik upravičen do zdraviliškega zdravljenja, je že sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da gre za enega od dokazov, ki so predmet presoje pred sodiščem. Lečeči specialist je podal svoje mnenje, predmet postopka pa je, da se ugotovi, ali je tako mnenje utemeljeno, torej ali za priznanje zdraviliškega zdravljenja obstaja tako medicinska kot tudi pravna podlaga.
Za nastop fikcije je odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka.
Vložena izvršba zaradi plačila denarnega zneska ni nujna zadeva v skladu s 83. členom ZS. V primeru vročitve pisanja v nenujni zadevi je položaj stranke varovan na način, da rok za opravo procesnega dejanja začne teči šele po izteku sodnega poslovanja.
izvršba na nepremičnino - odlog izvršbe - uveljavljanje ničnosti izvršilnega naslova - pojem potrošnika - sodna poravnava
V obravnavani zadevi ni sporno, da so dolžniki vložili predmetno tožbo. Prav tako iz notarskega zapisa, ki predstavlja izvršilni naslov, izhaja, da so dolžniki pravni posel v notarskem zapisu sklenili kot potrošniki. S tem so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih ZIZ predpisuje za dovolitev odloga izvršbe.
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - kršitev temeljnih pravic delavcev - zastaranje kazenskega pregona - naklep - medsebojno nasprotje v razlogih sodbe - gotovost - opisano dejanje nima znakov kaznivega dejanja - posojilo - premoženjska korist - navedba novih dejstev in dokazov - zdravstveno stanje - poslovodja
Zavedanje pravne nevzdržnosti inkriminiranega je sodišče prve stopnje zatorej ustrezno pojasnilo, s povsem zadostno in jasno utemeljitvijo, da na to, sta se oba obdolžena zavedala protipravnosti svojega ravnanja, kaže tudi sam način izvršitve kaznivega dejanja, ko sta pri samih transakcijah kot namen nakazila navedla, da gre za njune potne stroške, čeprav sta vedela, da nakazila niso povezana niti s potnimi stroški niti z morebitnimi drugimi refundacijami stroškov, ki so nastali v zvezi s poslovanjem družbe. Pritožbeno sodišče opozarja, da nasprotje med razlogi sodbe o odločilnih dejstvih ni podano, če prvostopenjsko sodišče na podlagi izvedenih dokazov sprejme zaključke, ki niso po meri in pričakovanjih pritožnikov, ki z izraženim stališčem ne prepričajo. Neutemeljen je zatorej očitek, da je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka, katero sicer pritožniki uveljavljajo na temelju ponujanja lastne dokazne ocene in nesprejemanja prvostopenjskih dejanskih zaključkov.
zavrženje ugovora - prepozen ugovor dolžnika - fikcija vročitve
Za nastop fikcije v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 142. člena ZPP je odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka.
Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka, je podana izključno v 403. členu ZPIZ-2, po katerem je pred uveljavitvijo novele ZPIZ-2J pravico do invalidnine za telesno okvaro bilo mogoče priznati le, če je bila telesna okvara posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. V nobenem primeru, tudi če bi bila ugotovljena 100 % telesna okvara zaradi bolezni ali poškodbe izven dela, pravice ni bilo mogoče priznati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00065274
ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 154/3, 313, 313/2. OZ člen 378.
izpodbijanje odločitve o stroških postopka - sorazmerno majhen uspeh - merilo uspeha - omejitev zavarovalnega kritja - zavarovalna vsota (limit) - stopnja invalidnosti - vmesna sodba - vsaka stranka krije svoje stroške postopka - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini - načelo končnega uspeha
Odločitev, da vsaka stranka krije svoje stroške, je utemeljena v primeru, kadar je uspeh strank približno enak in kadar so tudi njuni pravdni stroški po višini primerljivi, ali kadar so podani drugi razumni, življenjsko sprejemljivi in pravični razlogi za takšno odločitev.
Izdaja vmesne sodbe sama po sebi ne terja vrednotenja končnega pravdnega uspeha ločeno po temelju in višini. V tem postopku ne gre za situacijo, ko bi z ugotavljanjem temelja zahtevka nastali znatni stroški. Ker je tožnica uspela s sorazmerno majhnim delom zahtevka (4,5 %), je na podlagi tretjega odstavka 154. člena ZPP dolžna toženki povrniti njene potrebne pravdne stroške.