CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS40962
Uredba Sveta (ES), št. 44/2001 z dne 22.12.2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 66.ZMZPP člen 96.
Če je bilo sodno pisanje tožencu vročeno, to še ne pomeni, da se je toženec spustil v postopek (člen 24 stavek 2 Uredbe, št. 44/2001).
Ovira za priznanje sodne odločbe je zgolj nemožnost sodelovanja v postopku (prvi odstavek 96. člena ZMZPP). Iz te določbe je mogoče sklepati, da morebitna opustitev vročitve sodbe ne more biti razlog za nepriznanje sodne odločbe.
Postopanja tujega sodišča slovensko sodišče v postopku priznanja sodne odločbe načeloma ne presoja in na priznanje ne vpliva. Izjemoma je lahko sicer postopanje tujega sodišča ovira za priznanje tuje sodne odločbe, vendar le, če ZMZPP tako določa. Ovira za priznanje sodne odločbe je nemožnost sodelovanja v postopku (prvi odstavek 96. člena ZMZPP).
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 člen 24, 34, 37, 66.
priznanje tuje sodne odločbe - javni red - pravnomočnost sodne odločbe - država članica EU
Ker je Uredba št. 44/2001 sama opredelila vse materialnopravne predpostavke za priznanje sodne odločbe iz države članice EU (izvzemši Dansko), se glede tega ZMZPP ne uporablja več.
Pravnomočnost sodne odločbe iz države članice se za priznanje ne zahteva.
Nasprotovanje javnemu redu je podano le, če bi bil rezultat priznanja kratkomalo nevzdržen. Zgolj preprosto nasprotovanje nacionalnim predpisom ne zadošča za to, da bi bila odločba sodišča države članice EU v nasprotju z javnim redom države postopka za priznanje. Očitek nasprotnega udeleženca je, da ni bila ponovno zaslišana priča, ki jo je sam predlagal. To pa ni takšno ravnanje, ki bi očitno nasprotovalo javnemu redu Republike Slovenije.
V izreku sodbe iz države članice EU obstaja nejasnost glede začetka teka obresti, višine zamudnih obresti in glavnice, od katerih je mogoče izračunati obresti. Ta nejasnost nasprotuje slovenski zakonodaji, ki zahteva večjo določnost. Lahko bo celo odločilna ovira pri izvršbi za plačilo obresti. Oboje pa ne nasprotuje očitno slovenskemu javnemu redu.
nadzor Banke Slovenije - sodno varstvo - druge osebe - obstoj razloga za likvidacijo po členu 171/5 ZBan
Razlog iz 5. odstavka 171. člena Zakona o bančništvu je sankcija opustitve dolžnega ravnanja, kot izhaja iz odredbe Banke Slovenije, izdane v postopku nadzora. Za ugotovitev obstoja tega razloga zadostujejo že ugotovitve, da so bile v skladu z ZBan nadzorovani osebi naložene obveznosti, ki jih ta ni izpolnila, čeprav ji je bil za izpolnitev dan primeren rok.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - pojem javnega reda - načelo enakosti pred zakonom - načelo enakega varstva pravic - možnost sodelovanja v postopku - enotnost sodne prakse
Tuja sodna odločba se ne prizna, če bi bil učinek njenega priznanja v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije. Pojem javnega reda je nedoločen pravni pojem.
Pri presoji, ali bi bil učinek priznanja tuje sodne odločbe v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije, prihaja v poštev tako imenovani mednarodni javni red. Ta pa ne vključuje vseh prisilnih določb domačega prava, temveč le tiste imperativne pravne norme in moralna pravila, katerih kršitev bi ogrozila pravno in moralno integriteto slovenske pravne ureditve. Samo v izredno omejenem obsegu torej presoja skladnosti z mednarodnim javnim redom Republike Slovenije omogoča tudi presojo meritorne pravilnosti tuje odločbe. Po pravni teoriji se javni red Republike Slovenije nanaša tako na določbe materialnega kot procesnega prava. Tako se nanaša tudi na pravico iz 22. člena Ustave Republike Slovenije (Ustave) do enakega varstva pravic, ki pomeni procesno jamstvo, ne pa jamstva pravilne materialnopravne presoje.
Poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave je 22. člen Ustave, ki vsebuje tudi pravico do enakega varstva pravic. V okviru slednje pa je relevantna enotnost sodne prakse, ki predpostavlja, da morajo sodišča v enakih zadevah enako uporabiti pravo.
Dejstvo, da je višja sodnica v tej zadevi že sodelovala pri odločanju na drugi stopnji, pri čemer je bila odločba razveljavljena in (njej) vrnjena v ponovno odločanje, ne more biti razlog za izločitev. Kot je poudaril že podpredsednik višjega sodišča, se namreč razveljavljena zadeva praviloma dodeli istemu sodniku poročevalcu. Ker v predmetni zadevi niso bili podani razlogi, da se zadeva dodeli drugemu sodniku poročevalcu (na primer daljša odsotnost sodnice; začasna ustavitev dodeljevanja zadev sodniku ali podobno), je opravljena dodelitev razveljavljene zadeve povsem pravilna in korektna. Prav tako ne more biti razlog za izločitev pravno stališče, ki ga je višja sodnica zavzela pri opravljanju sodniške funkcije v dosedanjem teku postopka.
ZMZPP člen 106, 106/1-7. Haaška konvencija o civilnem postopku člen 6.
priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe - avstrijska arbitražna odločba - vročitev tožbe - neposredno vročanje pisanj
Nasprotna stranka do odločanja v ugovornem postopku ni uveljavljala, da tožbe in vabila na obravnavo ni prejela v slovenskem jeziku. Senatu okrožnega sodišča se zato s tem vprašanjem ni bilo treba ukvarjati.
banke - redna likvidacija - prisilna likvidacija kot način prenehanja banke
Dejstvo, ali je banka (hranilno kreditna služba) v likvidaciji ali ne, ne vpliva na odločitev o začetku prisilne likvidacije. Banka Slovenije torej še vedno opravlja nadzor nad poslovanjem banke v redni likvidaciji. Čim ugotovi dejstva in okoliščine, zaradi katerih je možen izrek ukrepa odvzema dovoljenja za opravljanje bančnih storitev, tak ukrep lahko tudi izreče. Posledica izrečenega ukrepa je odločba o začetku prisilne likvidacije. Res je, da je glede zaključka postopka rezultat pri obeh vrstah likvidacije enak, saj v obeh primerih banka preneha obstajati. Vendar pa mora nadzorovana banka v postopku likvidacije še naprej opravljati bančne oziroma druge finančne posle, ki so potrebni za izvedbo postopkov likvidacije, saj brez teh poslov likvidacija niti ni možna. Gre za poplačilo danih kreditov, za plačilni promet, ki je potreben za vračilo sredstev in poravnavo obveznosti.
žalitev sodišča v vlogi - denarna kazen - kaznovanje stranke v postopku
Pritožnici bi bilo načeloma sicer mogoče (pogojno) pritrditi, ko zatrjuje, da je sodišče ustanova, kjer se lahko uporabljajo trše besede kot v zasebnem življenju. Uporaba "trših" besed bi bila sprejemljiva v kontekstu uveljavljanja legitimnih interesov strank, če bi bila uporaba takih besed pri tem vsaj potrebna, če že ne nujna, da bi se na kar se da jasen način izrazilo tisto, kar se z njimi želi povedati. Vendar pa v predmetni zadevi ne gre za to.
ZMZPP člen 95. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civlnih in kazenskih zadevah člen 21, 21/1, 22, 22/2.
priznanje tuje sodne odločbe - hrvaška sodba - formalne predpostavke za priznanje - potrdilo o udeležbi stranke v postopku
Iz sodbe hrvaškega sodišča izhaja, da sta tudi v novem postopku pred istom prvostopenjskim sodiščem nasprotna udeleženca nasprotovala tožbenemu zahtevku v svojih ugovorih, torej sta v postopku sodelovala. Vprašanje, ali sta bila pravilno in pravočasno vabljena ma glavno obravnavo, in ali je bila sodba vročena, glede na povedano, sploh ni pomembno in tudi ustreznih potrdil ni potrebno priložiti (3. točka prvega odstavka 21. člena in 2. točka drugega odstavka 22.
člena Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah).
priznanje tuje sodne odločbe - hrvaška sodna odločba - opredelitev pravdne stranke - navedba organizacijske oblike pravdne osebe - izključna krajevna pristojnost slovenskega sodišča
Stranka zaradi nenavedbe organizacijske oblike ni izgubila svoje istovetnosti.
Nasprotna stranka ni izpodbijala (dejanske) ugotovitve, da je šlo za spor iz pogodbenega razmerja. Zato je pravilen (pravni) zaključek, da je za spor izključno pristojno sodišče (Republike Slovenije) po kraju izpolnitve pogodbene obveznosti.
Pri presoji, ali bi bil učinek priznanja tuje sodne odločbe v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije, prihaja v poštev tim. mednarodni javni red. Ta pa ne vključuje vseh prisilnih določb domačega prava, ampak le tiste imperativne pravne norme in moralna pravila, katerih kršitev bi ogrožila pravno in moralno integriteto slovenske pravne ureditve. S preširoko razlago pojma javni red bi se namreč lahko izjalovilo bistvo instituta priznavanja tujih sodnih odločb, ki je v tem, naj stranke ne bodo postavljene pred zahtevo, da bodo morale v sporih z mednarodnim elementom večkrat dokazovati utemeljenost svojih zahtevkov.