Iz predloženih listin izhaja, da je tožnik pritožbo vložil dne 25.4.1997 in da tožena stranka o tožnikovi pritožbi ni odločila v zakonskem roku in niti na nadaljnji tožnikov poziv, v katerem je zahteval izdajo odločbe o pritožbi. Glede na navedeno je tožba zaradi molka organa upravičena. V primeru, da je tožba zaradi molka organa upravičena, ji sodišče na podlagi 1. odstavka 65. člena ZUS ugodi in pod pogoji iz 1. oz. 5. odstavka 61. člena ZUS samo odloči o stvari ali pa naloži pristojnemu organu, kakšen upravni akt naj izda. V obravnavnem primeru pogoji iz 1. odstavka 61. člena ZUS niso izpolnjeni, saj podatki spisa ne dajejo podlage za odločitev, vseh za odločitev relevantnih dejstev, pa sodišče samo, na glavni obravnavani, tudi ne bi moglo ugotoviti. Glede na navedeno je sodišče odločilo, da mora o tožnikovi pritožbi odločiti tožena stranka, in sicer v 60 dneh od pravnomočnosti te sodbe, kar je po oceni sodišča primeren rok, upoštevaje pri tem zakonski rok za odločitev o pritožbi ter težavnost zadeve.
V postopkih, v katerih se investitorjem dovoljujejo posegi v prostor oziroma v objekt, lahko po mnenju sodišča sosedje oziroma lastniki sosednjih nepremičnin varujejo le svoje pravice in pravne koristi, ne morejo pa uspešno uveljavljati golega dejanskega interesa. V postopkih izdaje upravnega dovoljenja, s katerim se dovoljuje poseg v prostor, prav tako sosedje oziroma lastniki sosednjih nepremičnin ne morejo z uspehom uveljavljati ugovorov, ki zadevajo varovanje javnega interesa, saj so slednjega dolžni varovati upravni organi.
Pri presoji ali bo prišlo do zamenjave proizvodov pri povprečnem potrošniku, je treba upoštevati tudi poznanost znamke na trgu. Možnost zamenjave je tem večja, čim večja je poznanost starejše znamke. V slovenskem prostoru po oceni sodišča poznanosti znamke stranke z interesom ni mogoče zanikati in zato tudi ne izključiti možnost zamenjave znamk.
ZVK člen 13, 13/3-2, 13/3-5, 13, 13/3-2, 13/3-5. ZUP člen 147, 147.
nelojalna konkurenca - predhodno vprašanje
Dejanja nelojalne konkurence lahko predstavlja tudi prodaja blaga z oznakami, ki utegnejo ustvariti zmedo na trgu, čeprav ne gre za znak, ki je zavarovan z blagovno znamko. To pa v obravnavanem primeru pomeni, da je treba ugotavljati, če lahko ustvari zmedo glede izvora blaga, v tem primeru alkoholne pijače, celostna podoba izdelka, ki ga izdeluje tožeča stranka, pri čemer je treba upoštevati ne samo besedo ČINARINO, ki je bila ob izdaji prvostopne odločbe sicer zaščitena z dokončno pravnomočno odločbo o blagovni znamki, temveč celotni izdelek z vsemi podrobnostmi, kot jih navaja predlagatelj začasne prepovedi dejanj nelojalne konkurence. Ker je primerjava obeh izdelkov nujna v obravnavanem postopku, torej sama rešitev oziroma pravnomočna odločba o priznanju blagovne znamke ČINARINO, ki obsega zgolj besedno zaščito, ne more predstavljati celotnega dejanskega stanja, ki ga je treba ugotoviti v obravnavanem postopku. Ker torej ugotovitev podobnosti v obravnavanem postopku ni odvisna le od rešitve upravnega spora o priznanju blagovne znamke Činarino je po mnenju sodišča organ prve stopnje kršil določila ZUP, ko je postopek prekinil, tožena stranka pa je tak sklep iz pravilnih razlogov odpravila.