zapuščina - obseg zapuščine - dolg zapuščine - stroški pogreba - pogrebni stroški - odgovornost za dolgove zapuščine - zapuščinski postopek - zapuščinski in pravdni postopek
Stroški pogreba so lahko predmet obravnavanja v zapuščinskem postopku le, v kolikor se dediči dogovorijo o tem, kdo jih bo nosil oziroma v kakšnem razmerju jih bo kdo nosil. V kolikor dogovora ni, so lahko predmet obravnavanja v pravdnem postopku.
zakonito dedovanje - sklep o dedovanju - dodatni sklep o dedovanju - začasni skrbnik zapuščine - odgovornost dedičev za dolgove zapustnika - začasni zastopnik - obseg zapuščine - stroški pogreba in vzdrževanja groba
Morebitna odtujitev dela zapuščine s strani nekaterih od dedičev ne more biti podlaga za spremembo dednih deležev. Z navedbami, da so nekateri dediči po smrti zapustnika iz njegove hiše odtujili premičnine večje vrednosti, pritožnik nasprotuje ugotovljenemu obsegu zapuščine. Ker pa teh premičnin z ničemer ne opredeli, s predlaganimi dokazi pa manjkajoče trditvene podlage ne more nadomestiti, dvoma v ugotovitve sodišča prve stopnje ne vzbudi. Če se bodo navedbe pritožnika izkazale za resnične in se bo naknadno ugotovilo, da je bil zapustnik ob smrti lastnik premoženja, ki ni vključeno v sklep o dedovanju, bo to premoženje lahko predmet dodatnega sklepa o dedovanju.
ZPP člen 343, 343/4. ZD člen 136, 136/2, 221, 221/1.
dodatni sklep o dedovanju - naknadno najdeno premoženje - pravni interes za pritožbo - deklaratorna narava sklepa - pozneje najdeno premoženje zapustnika - odpoved dediščini v korist sodediča - odstop dednega deleža - dedna izjava o sprejemu in odstopu dednega deleža
Sklep o dedovanju, enako pa velja tudi za dodatni sklep o dedovanju, je ugotovitvena, deklaratorna odločba. To pomeni, da ne vsebuje izpolnitvenega oziroma dajatvenega izreka.
Kaj je pozneje najdeno premoženje, je v teoriji in novejši sodni praksi jasno - ni treba, da gre za premoženje, ki je bilo (dobesedno) najdeno pozneje, bistveno je, da zapuščinsko sodišče ob izdaji sklepa o dedovanju zanj ni vedelo in ga ni zajelo v pravnomočni sklep o dedovanju, ne glede na to, ali so v času zapuščinske obravnave za to premoženje vedeli dediči.
Izjava o odstopu dednega deleža za pozneje najdeno premoženje ne učinkuje.
dedovanje - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - vrednost zapuščine - vrednost prejete pomoči - zapustnikovo premoženje - stroški cenitve zapuščine - prepozna pritožba
Omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, do katere se dedovanje omeji, lastnina Republike Slovenije, če se je pomoč financirala iz proračuna Republike Slovenije, oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine. Navedena določba govori o zapustnikovem premoženju in ne o posameznih vrstah le-tega.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - ugotovitev in varovanje pravic strank - učinek pravnomočnosti sklepa o dedovanju - novi dedič - napotitev dediča na pravdo
Zapuščina pa je bila izročena Občini X., ker je dedinja C. C. sporočila, da se ne priglaša k dedovanju in da zneska, ki ga terja Občina X. iz naslova plačila stroškov institucionalnega varstva v valoriziranem znesku 16.343,32 EUR ni pripravljena plačati. Zapuščinski postopek po B. B., v katerem pritožnica ni sodelovala, je bil s tem pravnomočno končan. Posebnega sklepa, s katerim bi sodišče prve stopnje ugotovilo dediče, v obravnavani situaciji ni bilo treba izdati. Z obvestilom pritožnice z dne 16. 9. 2024, da je dedinja po zapustnici, ki ni bila obveščena o predmetnem zapuščinskem postopku in v njem ni sodelovala, je zato je nastopila situacija iz 223. člena ZD.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00087487
ZD člen 203, 203/2.
zapuščinski postopek, če ni premoženja ali so samo premičnine - zapuščinska obravnava na predlog dedičev glede premičnega premoženja - dopustna pritožbena novota v zapuščinskem postopku - odsotnost opozorila na posledice zamude - predmet dedovanja - ustavitev zapuščinskega postopka
Pritožbene navedbe o obstoju premoženja so nove, a so glede na to, da zapuščinski postopek (s ciljem ugotoviti vsa za dedovanje pomembna pravna razmerja) teče po uradni dolžnosti, upoštevne.
ZD člen 63, 64, 74, 74/1, 210, 212, 212-1, 213, 213/1. ZPP člen 7, 215.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - pisna oporoka pred pričami - lastnoročna oporoka - ugovor neveljavnosti - trditveno in dokazno breme - napotitev dedičev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - stroški v zapuščinskem postopku
Trditveno in dokazno breme za ugovor neveljavnosti oporoke je na dediču, ki se na neveljavnost oporoke sklicuje in ne stvar zapuščinskega sodišča, da jih z zaslišanjem prič išče in ugotavlja samo.
prezadolženost dediča - prezadolženost zapuščine - ločitev zapuščine - pogoji za ločitev zapuščine - verjetnost obstoja terjatve do zapustnika - ločitev zapuščine od premoženja dedičev - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo
Upniku ni treba dokazovati prezadolženosti, kar potrjuje tudi novejša sodna praksa (npr. VSL sklep II Cp 1953/2015, VSL sklep I Cp 1077/2015, VSL sklep II Cp 224/2016 in drugi). Če bi moral upnik izkazovati prezadolženosti dediča, bi to pomenilo neupravičeno široko razlago 143. člena ZD.
DZ člen 239, 239/2, 240, 241, 242, 243, 267, 267/1, 268, 272, 272/3, 272/4. ZNP-1 člen 5, 5/2, 6, 6/2.
zapuščinski postopek - sposobnost za sodelovanje v postopku - skrbnik za poseben primer - izbira skrbnika - varovanje pravic in koristi - kolizija interesov med skrbnikom in varovancem - želje varovanca - dolžnosti in obseg pooblastila skrbnika - izrek sklepa - pravica do izjave
Kadar sodišče odloči o imenovanju skrbnika za posebni primer, določi tudi obseg njegovih obveznosti in pravic (četrti odstavek 272. člena DZ). Pritožnica pravilno opozarja, da je v izreku izpodbijanega sklepa obseg skrbnikovih nalog - varovanje pravic in koristi varovanke v zapuščinskem postopku - (pre)široko opredeljen, oziroma, da je podano vsebinsko nasprotje med izrekom in obrazložitvijo izpodbijanega sklepa. Brez upoštevanja zapisa v obrazložitvi sklepa, da bo lahko A. A. sama podala dedno izjavo in izrazila svojo voljo pri sklenitvi morebitnega dednega dogovora, bi bil lahko zapis v izreku sklepa napačno tolmačen na način, da je skrbnica upravičena v imenu A. A. opravljati vsa procesna dejanja v zapuščinskem postopku (tudi podati dedno izjavo in izraziti voljo pri sklenitvi morebitnega dednega dogovora). Upoštevajoč ugotovljene omejitve varovanke sodi natančen opis skrbnikovih obveznosti in pravic v izrek sklepa, ne (le) v njegovo obrazložitev.
izpraznitev in izročitev stanovanja - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju - oporoka - nasprotna tožba - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - veljavnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju
Odločitev o utemeljenosti tožničinega tožbenega zahtevka je odvisna (tudi) od vprašanja, če je lastnica stanovanja, ki ga uporablja toženec. Če je pogodba o dosmrtnem preživljanju veljavna, potem je lastnica tega stanovanja. Predhodno vprašanje, ki ga je treba najprej rešiti, je torej vprašanje veljavnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju. To vprašanje pa se po združitvi tožbe in nasprotne tožbe v skupno obravnavanje obravnava v tem postopku in bo po pravnomočnosti odločitve o (ne)utemeljenosti toženčevega tožbenega zahtevka zavezovala stranke in sodišče. Podlage za prekinitev postopka po 1. alineji prvega odstavka 206. člena ZPP ni.
zapuščinski postopek - stroški zapuščinskega postopka - skupni stroški postopka - cenitev zapustnikovega premoženja - sodelovanje izvedenca - delitev stroškov - okoliščine konkretnega primera - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno ali drugo pomoč družbene skupnosti - omejitev dedovanja - prevzem premoženja s strani upnika - delna odpoved zahtevku
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da bi moralo stroške deliti glede na upnici dejansko izročen znesek 326,76 EUR. Upnica se je namreč odpovedala omejitvi dedovanja na vsem preostalem premoženju (prvi odstavek 129. člena ZD). Če tega ne bi storila, bi tudi del preostale zapuščine, ki bi ustrezal preostali vrednosti prejete pomoči, do katere se dedovanje omeji, postal lastnina upnice (prvi odstavek 128. člena ZD). Izračun glede višine plačila stroškov, kot ga je opravilo sodišče, je zato pravilen.
predlog za omejitev dedovanja - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - zapuščinski postopek, če ni premoženja
Vsebinske razlike med tem, da se predlog za omejitev dedovanja, ki ga poda upravičenec, zavrne ali pa, da se mu ne ugodi, ni. V obeh primerih je formalno, jezikovno videti, (kot) da je bilo o predlogu meritorno, torej vsebinsko odločeno.
Prvostopenjsko sodišče ima v osnovi seveda prav, da če premoženja ni, ni niti njegovega dedovanja, in če dedovanja ni, ne more biti njegove omejitve. To je logično. Vendar pa obstaja možnost, da se nekoč v prihodnje še najde premoženje, ki bi pripadlo zapustniku. Pritožničina bojazen, da bi zaradi današnje (pravnomočne) zavrnitve njenega predloga (oz. ne-ugoditve slednjemu, kar je kot rečeno, isto) ostala brez možnosti njegove vsebinske obravnave kdaj kasneje, ko bi se premoženje morda našlo, je zato utemeljena. Njen predlog vsebinsko morda ni neutemeljen, le da je za sedaj brezpredmeten, o njem še ni možno oz. potrebno odločati.
ZD člen 67, 67/1, 67/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
neveljavnost oporoke - neveljavna razpolaganja v pisni oporoki pred pričami - priče pri oporoki - relativna nesposobnost biti oporočna priča - oporočni dedič - zakoniti dedič
Oporočna priča, ki naj bi bila po ugotovitvah sodišča prve stopnje teta oporočnega dediča, ne sodi v krog relativno nesposobnih oseb biti priča.
sklep o dedovanju - vračunanje daril dedičev - zahtevek za izločitev iz zapuščine - izjava dediča - pritožbeni postopek - pritožbena novota - dovoljena pritožbena novota - dovoljena pritožbena novota v zapuščinskem postopku
V skladu z določbo 220. člena ZD pravnomočen sklep o dedovanju veže osebe, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku. Dediči so vezani le na pravnomočen sklep, zato lahko tudi po zaključenem naroku podajajo ugovore in dajejo izjave. Temu pritrjuje določba tretjega odstavka 205. člena ZD, ki dedičem omogoča podajanje izjav do konca postopka in ne le do izdaje sklepa o dedovanju. To pa pomeni, da je uporaba določbe 337. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD, po kateri navajanje pritožbenih novot ni dovoljeno, izključena. Pritožnici imata zato možnost vračunanja daril zakonitemu dediču v dedni delež in izločitev po 32. členu ZD uveljavljati (tudi) v pritožbenem postopku. Zato je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.
zapuščinski postopek - prekinitev postopka - napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - nujni dedni delež - nujni delež prikrajšanje nujnega deleža - darilo dediču
Sodišče prve stopnje je namreč pravilno upoštevalo, da o vrnitvi darila v zapuščino zaradi prikrajšanja nujnega dednega deleža sodišče odloči v zapuščinskem postopku le v primeru, če so obdarjenci udeleženci tega postopka in priznajo zahtevek oziroma ne nasprotujejo vrnitvi. V nasprotnem primeru mora nujni dedič zahtevek uveljaviti v pravdi. Vračila podarjene stvari (v določenem obsegu) v zapuščino namreč ni mogoče doseči brez soglasja obdarjenca (to v konkretnem primeru ni podano) oziroma sodne odločbe, s katero se dediču nalaga vrnitev darila v zapuščino. To pa ni sklep zapuščinskega sodišča, pač pa sodba na podlagi tožbe zaradi prikrajšanja nujnega dednega deleža. Takšna tožba je oblikovalne in dajatvene narave. Prikrajšani nujni dedič mora z oblikovalnim zahtevkom zahtevati, da darilo nima učinka v obsegu, ki je potreben za dopolnitev njegovega nujnega deleža, z dajatvenim zahtevkom pa mora zahtevati vračilo (dela) darila v zapuščino, če zapuščinski postopek še teče.
zapuščina brez dediča - oklic neznanim dedičem - stečaj zapuščine - stečaj zapuščine brez dedičev - pravne posledice začetka stečaja
Oporočni dedič se je priglasil k dedovanju, potem ko je zapuščinsko sodišče ugotovilo, da gre za zapuščino brez dedičev in je eden od upnikov že vložil predlog za začetek postopka stečaja. Na podlagi tega predloga je bil izdan sklep o začetku postopka stečaja zapuščine brez dedičev, ki je postal pravnomočen. S tem so nastopile pravne posledice začetka postopka stečaja zapuščine brez dedičev, med njimi tudi prehod zapuščine v stečajno maso zapuščine brez dedičev s trenutkom zapustnikove smrti.
Pritožnik je bil na podlagi vpogleda v zapuščinski spis seznanjen z dotedanjimi dejanji zapuščinskega sodišča in ostalih udeležencev postopka, vključno z vložitvijo predloga za začetek postopka stečaja zapuščine brez dedičev s strani ene od upnic. Tako je moral računati s tem, da bo na podlagi tega predloga začet stečaj. Z vpogledom v javno dostopne podatke je imel možnost to preveriti in zoper sklep o začetku postopka stečaja vložiti pritožbo. Z opustitvijo vložitve pritožbe je pristal na to, da se bo zapuščina zapustnika obravnavala kot zapuščina brez dedičev in se bo o njegovi pravici do dedovanja odločalo v okviru postopka stečaja zapuščine brez dedičev.
oporočna dedinja - sklep o dedovanju - deklaratorna narava sklepa o dedovanju - sprememba obsega zapuščine - popravni sklep o dedovanju - popravni sklep o obsegu zapuščine - skupna lastnina
Izpodbijani popravni sklep v pisnih pomotah predstavlja izvedbo tehnične narave potrebne zaradi vpisa v zemljiško knjigo. Dedič lahko deduje tisto premoženje, ki ga je imel zapustnik ob smrti. Ne more pridobiti več pravic, kot jih je imel pred tem zapustnik. S sklepom o dedovanju pritožnica ni učinkovito pridobila lastninskih upravičenj na nepremičnini do celote, saj več pravic, kot jih ima zapustnik, ne more dobiti. Ravno pritožnica ima interes za izdajo izpodbijanega sklepa, saj bo tako realizirana lastninska pravica z vpisom v zemljiški knjigi na nepremičnini zapustnika, s sklepom o dedovanju pa tega ne bi mogla, saj bi zemljiškoknjižno stanje zaradi nemožnosti vpisa (zaradi neprimerne podlage) ostalo nespremenjeno in bi morala kvečjemu sama sprožiti drug ustrezen postopek.
ZD člen 163, 214, 214/2. ZDKG člen 7, 7/2, 8. ZKZ člen 111. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
delni sklep o dedovanju - vsebina sklepa - zaščitena kmetija - dedovanje zaščitene kmetije - prepoved drobitve zaščitenih kmetij - usposobljenost za kmetijsko dejavnost - določitev dediča zaščitene kmetije - izplačilo nujnega deleža v denarju - sklep o dedovanju - razglasitev dedičev - nujni dedni delež - kršitev pravice do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Konkurenco izpolnjevanja zakonskih pogojev za dedovanje zaščitene kmetije je treba vedno presojati v luči namena ZDKG, ki je ravno v tem, da se prepreči drobitev zaščitenih kmetij kot kmetijskih oz. kmetijsko-gozdarskih gospodarskih enot, oz. da se ta dovoli le v izjemnih primerih, ko (zagotovo) nihče ne izpolnjuje zakonskih pogojev za prevzemnika.
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 4, 15.
mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - izrek nepristojnosti po uradni dolžnosti - zapuščinski postopek - običajno prebivališče
Sodišče mora opraviti preizkus mednarodne pristojnosti po uradni dolžnosti. Te obveznosti pa ne more uresničiti brez sodelovanja dedičev, ki morajo navesti oziroma se izjaviti o pomembnih okoliščinah, ki vplivajo na odločitev o pristojnosti.