prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica - manj verjetna pravica dediča - spor o dejstvih - pravni interes za ugotovitveno tožbo - oblikovanje tožbenega zahtevka - odplačen pravni posel - neodplačen pravni posel - darilna pogodba - vračunanje darila - prikrajšanje nujnega deleža
Stranka na napotitveni sklep zapuščinskega sodišča ni vezana, saj je z napotitvenim sklepom tožniku podeljen zgolj pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe v smislu 181. člena ZPP, kar pomeni, da bo moral tožnik, ne glede na vsebino napotitvenega sklepa, sam poskrbeti za materialnopravno pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka.
Če je tožnik investiral v hišo, kot navaja v pritožbi, bi bil to v zapuščinskem postopku lahko predmet izločitvenega zahtevka po 32. členu ZD. Takšnega zahtevka tožnik ni postavil.
oporočno dedovanje - sklep o dedovanju - zapuščinska obravnava - pravica do izjave - vabljenje na narok - vročanje - vabilo - kršitev pravice do izjave
Upoštevaje povedano iz spisa ne izhaja, da (glej izrek izpodbijanega sklepa) ″se pritožnik na narok(e) ni zglasil in ni oporekal veljavnosti zapustnikove oporoke″. Vabilo pritožniku za narok 20. 8. 2019 ni bilo izkazano, medtem ko je upoštevaje fikcijo vročitve (glej 142. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD) vabilo za narok dne 25. 9. 2019 prejel šele po preteku 15 dnevnega roka po danem obvestilu z dne 13. 9. 2019, kar je prepozno in torej tudi vabilo pritožniku za ta narok ni izkazano. Drugih narokov do izdaje izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje ni opravilo. Povedano drugače, drži zavzemanje pritožbe, da je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD. Pritožniku je bila namreč kršena pravica do izjave, saj ni bil vabljen na narok v zapuščinski obravnavi in se posledično tudi ni imel možnosti izreči o sporni oporoki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00035621
OZ člen 86, 99.. ZD člen 130, 130/3, 130/4, 138, 138/1, 138/2, 141, 213, 213/3, 213/4, 219, 222, 222/2, 223, 224.. ZPP člen 274, 274/1.
dediščinska tožba - dajatvena tožba - uveljavljanje dedne pravice v pravdi - zavrženje tožbe - izjava o sprejemu dediščine - izjava o odpovedi dediščini - razveljavitev dedne izjave
Redna pot za uveljavljanje dedne pravice je torej zapuščinski postopek, funkcija pravde je zgolj korektivna. V obravnavanem primeru je tožnik sodeloval v zapuščinskem postopku, tako da bi moral svojo dedno pravico uveljavljati znotraj zapuščinskega postopka in ne kot želi prikazati s pritožbo v okviru dediščinske tožbe.
dedovanje zaščitenih kmetij - določitev dediča zaščitene kmetije - prevzemnik kmetije - merila za določitev prevzemnika kmetije - dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dedič F. P. izpolnjuje strokovne kriterije za kmetovanje, da ima status kmeta, da kmetuje na svojih zemljiščih, ki ne predstavljajo zgolj oljčnika, temveč tudi gozd, prav tako zna uporabljati ostale kmetijske stroje in je že v mladosti, kot tudi kasneje, čeprav občasno, obdeloval kmetijo zapustnika (žetev, košnja). Pritožnica formalnih kriterijev glede izobrazbe ne izpolnjuje, prav tako je v zadnjih letih bolj skrbela za vrt, živino in starše, medtem ko so dela s stroji opravljali njen mož in sestra. Po oceni pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje, ki je tudi po kriteriju usposobljenosti za delo prednost dalo F. P., pravilna in ustrezno upošteva določilo drugega odstavka 7. člena ZDKG.
ZPVAS člen 8. ZMVN člen 3. ZAgrS člen 48, 52. Uredba o določitvi vrednosti zapuščine za nepremičnine, ki so v lasti članov agrarne skupnosti (2017) člen 2.
dedovanje premoženja agrarne skupnosti - uporaba materialnega prava - pravna podlaga odločanja - vrnitev premoženjskih pravic - vrnitev premoženja članu agrarne skupnosti - vrsta postopka po ZPVAS - nujni dedič - nujni delež - ugotovitev vrednosti zapuščine - izračun nujnega deleža - ugotavljanje vrednosti zemljišč - merila
Dedovanje premoženja, ki je vključeno v agrarno skupnost, določata dva predpisa, in sicer ZPVAS in ZAgrS. Po 48. členu ZAgrS se pravila o dedovanju, ki jih določa ta zakon, uporabljajo za dedovanje premoženja člana, ki je v solastnini oziroma skupni lastnini članov. Upoštevajoč zakonsko definicijo pojma člana iz drugega odstavka 2. člena ZAgrS, se ta zakon uporablja za dedovanje po fizičnih osebah, ki so vknjiženi kot solastniki ali skupni lastniki premoženja v agrarni skupnosti, ki je bila ponovno vzpostavljena na podlagi ZPVAS in ki je registrirana na podlagi ZAgrS. Pravila ZPVAS pa se uporabljajo za dedovanje po fizičnih ali pravnih osebah, ki so jim bile premoženjske pravice vrnjene na podlagi 8. člena ZPVAS in so bile ob vrnitvi premoženja že mrtve ali razglašene za mrtve. Gre za t.i. „prvo dedovanje“ premoženja v agrarni skupnosti. Za tak primer gre v obravnavani zadevi, zato vprašanje, kateri predpis je treba uporabiti v tej zadevi, ne more biti sporno.
Tako po ZPVAS kot tudi po ZAgrS ima sodišče isti cilj - zaradi izračuna nujnega deleža je treba ugotoviti resnično vrednost zapuščine.
dodatni sklep o dedovanju - kasneje najdeno premoženje - vezanost na pravnomočni sklep o dedovanju - vzajemna oporoka
Ker je pritožnik sodeloval v prvotnem zapuščinskem postopku, ga veže pravnomočni sklep o dedovanju. Zato ne more v postopku, ki teče po dopolnilnem sklepu o dedovanju za novo najdeno premoženje, uveljavljati, da ima vzajemno oporoko z zapustnico in to oporoko je uveljavljal že med prvim postopkom.
zapuščinska obravnava - neopravljena zapuščinska obravnava - obstoj zapuščine - nepremično premoženje
Ker je dedinja v pritožbi zahtevala opravo zapuščinske obravnave in prerekala ugotovitve sodišča prve stopnje, da aktivnega premoženja po zapustniku ni, ter podala trditve in predložila dokaze o obstoječem premoženju, bi sodišče prve stopnje, glede na to, da njenih trditev druga dedinja z odgovorom na pritožbo ni prerekala, lahko že samo preklicalo izpodbijani sklep in opravilo zapuščinsko obravnavo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00030782
ZD člen 103, 137. OZ člen 86, 94. ZPP člen 243.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju - ničnost pogodbe - ničnost sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju - dedna pogodba - poslovna sposobnost - nerazsodnost - napake volje - dokazovanje z izvedencem - izvedensko mnenje - dokazna ocena
Pritožbeno sodišče se strinja z oceno sodišča prve stopnje, da je izvedensko mnenje dr. P. P. pravilno in popolno in tudi pritožbeno sodišče nima razlogov, da bi v ugotovitve tega mnenja dvomilo. Izvedenec, postavljen v pravdnem postopku, je tisti, ki sodišču pomaga najti odgovor na strokovna vprašanja, o katerih sodišče nima ustreznega znanja (primerjaj 243. člen ZPP). Torej je za odgovor na strokovna vprašanja najpomembnejše in najbolj merodajno izvedensko mnenje, manj pa izpovedbe posameznih prič, pa četudi so to zdravniki. Zato pritožba ne more omajati ugotovitev sodnega izvedenca, postavljenega v tem postopku, s sklicevanjem na posamezne dele izpovedb zaslišanih zdravnikov.
nujni dedič - oporočno razpolaganje z zapuščino - nujni delež - pisna oporoka pred pričami - pogoji za razdedinjenje
Oporočitelj ne more neomejeno razpolagati s svojim premoženjem, pač pa le v mejah, kot to določa zakon (8. člena ZD). Tudi takrat, ko se oporočitelj odloči, da bo razpolagal s svojim premoženjem z oporoko, imajo nujni dediči pravico do dela zapuščine, s katerim zapustnik ne more razpolagati (prvi odstavek 26. člena ZD).
pravni interes za vodenje postopka - ugotovitev obstoja dedne pravice - dedna pravica - dedna pravica izvenzakonskega partnerja - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - dalj časa trajajoča življenjska skupnost - ekonomska skupnost - posebno premoženje - sporazum o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema
V Sporazumu sta zunajzakonska partnerja zgolj opredelila premoženje, ki sta ga ustvarila pred pričetkom skupnega življenja in režim upravljanja z njim, kar ni neobičajno oziroma kar jima je omogočal takrat veljavni drugi odstavek 58. člena ZZZDR. To pa ne pomeni, da med njima poleg premoženjskega režima glede njunega posebnega premoženja ni obstaja ekonomska skupnost, v kateri sta zunajzakonska partnerja skrbela za skupne potrebe in stroške, kot je to po presoji pritožbenega sodišča pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - sporna dejstva - sporna dejstva o obsegu zapuščine - pravica dedičev - pravica tretjega - lastninska pravica tretjega - pravni interes za vložitev tožbe
V konkretnem primeru ima terjatev do zapustnika glede stvarnopravnega zahtevka tretji, to je kupec, ki ni dedič, zaradi česar ni podlage za prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo.
ZD člen 77, 196, 210, 210/1, 210/2, 210/2-1. ZPP člen 319, 319/1, 319/2.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - sporna dejstva o veljavnosti oporoke - lastnoročna oporoka - uničenje oporoke - rekonstrukcija oporoke - že pravnomočno razsojena stvar - pravnomočna sodba - istovetnost tožbenega zahtevka - ničnost oporoke - kopija oporoke
Ker je predlagateljica trdila, da je oporoka uničena, ima pa fotokopijo, je sodišče moralo prekiniti postopek in ji dati možnost, da dokazuje pravnorelevantna dejstva iz 77. člena ZD.
Pravnomočna postane odločitev o tožbenem zahtevku in ne vsebina obrazložitve sodbe.
odgovornost dediča za zapustnikov dolg - vrednost podedovanega premoženja - vrednost zapuščine - ugotovitev vrednosti podedovanega premoženja - solastniški delež na nepremičnini - omejitev odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja - stanje na dan zapustnikove smrti - tržna vrednost nepremičnine - metoda primerljivih prodaj
Za uporabo 142. člena ZD je pravno odločilna le vrednost dediščine ob smrti zapustnika. Če je bil predmet dedovanja le del nepremičnine, je vrednost podedovanega premoženja lahko le (o)cena solastniškega dela, saj je zgolj ta predstavljal zapuščino. Vprašati se je torej treba, koliko je bil na dan smrti vreden zapustnikov solastniški delež nepremičnine, in ne, za koliko bi bilo celotno nepremičnino tega dne mogoče prodati. Dejstvi, da je druga solastnica tudi ena od dedinj in da so dediči kasneje prodali celo nepremičnino, sodita v sklop kasneje nastalih, ki ne vplivajo na določitev vrednosti. Povedano drugače: treba se je vprašati, za koliko bi bilo na dan zapustnikove smrti mogoče unovčiti njegovo/podedovano premoženje, ki ga predstavlja solastniški delež.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00030229
ZZZDR člen 51, 52, 52/1. OZ člen 40. SPZ člen 72, 72/3. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1.
skupno premoženje zakoncev - enostransko razpolaganje s skupnim premoženjem - izpodbijanje pravnega posla - razlogi za izpodbojnost - neustrezen tožbeni zahtevek - razpolagalna sposobnost - pogodba o dosmrtnem preživljanju - ugotovitev neveljavnosti pogodbe - zahtevek na razveljavitev - izpodbojnost in ničnost pogodbe - dobrovernost pridobitelja - strošek odgovora na pritožbo - potrebni stroški
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da predstavlja zakončevo enostransko razpolaganje s posamezno stvarjo iz skupnega premoženja razlog za izpodbojnost pravnega posla. Zahtevek za ugotovitev neveljavnosti pogodbe, ki je izpodbojna in ne nična, ne vsebuje tudi razveljavitvenega zahtevka in je sodišče prve stopnje že iz tega razloga tožbeni zahtevek temelječ na tej pravni podlagi pravilno in zakonito zavrnilo.
Zgolj opredelitev posla kot nezakonitega, brez navedbe razlogov, ne utemeljuje ničnosti posla.
Prikrajšani zakonec lahko, če se ne strinja s prodajo skupne stvari, izpodbija pravni posel.
Treba je ločiti pravico do podaje odgovora na pravna sredstva nasprotnika od upravičenosti do nagrade za vložen odgovor na pravno sredstvo. Pri presoji, ali je izpolnjen objektivni kriterij potrebnosti, je potrebno izhajati iz vsebine konkretne pritožbe in odgovora nanjo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00029979
ZPP člen 458, 458/1. SPZ člen 72, 72/2. OZ člen 395, 395/1. ZD člen 142, 142/3.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - dobava vode - odjemno mesto - skupna lastnina dedičev - solidarna odgovornost dedičev
V konkretnem primeru tožnica terja plačilo vode, ki jo je na odjemno mesto dobavila v času po smrti lastnice A. A. in pred delitvijo njene zapuščine na oba dediča. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, sta bila v tem času dediča skupna lastnika nepremičnine in zato, ob upoštevanju drugega odstavka 72. člena SPZ, solidarno odgovorna za obveznosti nastale v zvezi s to nepremičnino, torej tudi za obveznost iz naslova dobave vode. Ker je odgovornost za dolg solidarna, vsak od dedičev odgovarja za celotno obveznost in upnik lahko izbira, ali bo tožil vse ali le nekatere dediče (glej prvi odstavek 395. člena OZ).
predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju - predmet dedovanja
Po ugotovitvi, da zapustnik ni lastnik obravnavane parcele, pač pa je lastnik njegov (prav tako) pokojni oče, je sodišče prve stopnje pravilno predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju po zapustniku zavrnilo. Predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju bo obravnavalo v drugi zapuščinski zadevi.
Novejša sodna praksa stoji na stališču, da 143. člen ZD, ki ureja institut ločitve zapuščine, ne določa pogoja prezadolženosti. Zato bi upoštevanje tega pogoja pomenilo nedopustno preširoko razlago te določbe.
Okoliščina, da naj bi bili pri zapustničini nepremičnini vknjiženi hipoteki v korist ločitvenih upnikov, slednjima ne jemlje pravnega interesa za vložitev predloga za ločitev zapuščine.
ZD člen 210, 210/1, 210/2, 210/2-3. ZZZDR člen 59, 59/1.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - sporen obseg zapuščinskega premoženja - spor o velikosti deležev - skupno premoženje zakoncev - izločitev dela premoženja - darila, ki vplivajo na obseg zapuščine - manj verjetna pravica dediča
Ob neprerekanem dejstvu, da je zapustnik premoženje ustvarjal tudi v prejšnjem zakonu z bivšo ženo, ne morejo zadostovati pavšalne trditve dedinje (zapustnikove vdove) oziroma zgolj navedba zakonskega besedila o pridobivanju skupnega premoženja. Dedinja bi morala premoženje, za katerega šteje, da je bilo pridobljeno v času njene zakonske zveze z zapustnikom, konkretno opredeliti in pri njem izločevati polovični delež. Le v tem primeru bi lahko bila upoštevana zakonska domneva iz prvega odstavka 59. člena ZZZDR.