Sodišče prve stopnje je od ugotovljenih preživninskih stroškov nepravilno odštelo otroški dodatek. Namen in način dodeljevanja otroškega dodatka se je tako spremenil, da ni več pravilen pristop, da se pri določitvi preživninske obveznosti staršev, upošteva otroški dodatek. Ta ni več denarna pomoč otroku, ampak gre za prejemek namenjen zadovoljevanju potreb družine, zato se tudi odmerja v skupnem znesku za družino glede na število otrok
oprostitev – odlog plačila – zavrnjen predlog za oprostitev – začetek teka roka za plačilo
Pritožnik utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da bi ga moralo ob vročitvi zgoraj navedenega sklepa višjega sodišča opozoriti, da rok za plačilo sodne takse, ki je bila tožeči stranki naložena s plačilnim nalogom z dne 14. 11. 2013, začne teči naslednji dan po vročitvi sklepa višjega sodišča. Če namreč sodišče predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse ne ugodi, začne teči rok za plačilo sodne takse naslednji dan po vročitvi sklepa, s katerim je odločeno o zavrnitvi oziroma zavrženju predloga, na kar mora sodišče stranko opozoriti.
Pritožnika sta bila člana uprave tožene stranke in je že s tem izkazan njun pravni interes za udeležbo na strani tožene stranke, da zmaga v tej pravdi, saj lahko eventualno odškodninsko odgovarjata toženi stranki zaradi svojega delovanja. Sodna prakso pravni interes razlaga širše in dopušča stransko intervencijo že v primerih, ko lahko pride do odškodninske odgovornosti stranskega intervenienta.
Sklad zahteva vrnitev izplačanih sredstev od toženke, ki je, kot zatrjuje tožeča stranka, sredstva prejela, preživnino pa ji je plačeval tudi preživninski zavezanec. Otrok ni bil obogaten, kot zmotno šteje sodišče, saj je sredstva prejemala zakonita zastopnica, ki je bila dolžna Skladu sporočiti dejstva, ki vplivajo na pridobitev ali prenehanje pravic. Tožeča stranka je vložila tožbeni zahtevek na podlagi 29. člena ZJSRS, ki temelji na določbi 190. OZ v katerem je urejeno splošno pravilo neupravičene pridobitve.
Bistveno za odločitev v obravnavani zadevi je, ali je imel toženkin otrok v spornem obdobju pravico do nadomestila preživnine ali ne.
odvzem premoženjske koristi – odvzem premoženjske koristi pravni osebi – prenos koristi
Ne glede na to, da je sedaj lastnica sončnih kolektorjev oziroma z njimi razpolaga obtoženčeva družba, je protipravno premoženjsko korist s storjenim kaznivim dejanjem prvenstveno pridobil obtoženec, saj je sončne kolektorje kupil kot fizična oseba, z lastnimi finančnimi sredstvi. V spisu ni dokaza o tem, da bi obtoženec sončne kolektorje na svojo družbo prenesel brezplačno, zato sodišče ni kršilo kazenskega zakona s tem, da je obtoženemu v izrečeni pogojni obsodbi določilo posebni pogoj in mu odvzelo premoženjsko korist tako, da mu je naložilo v plačilo denarni znesek, ki ustreza tržni vrednosti sončnih kolektorjev.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – odlog plačila sodne takse do izdaje odločbe sodišča prve stopnje – pravne osebe
Pravno osebo se lahko (delno) oprosti plačila sodnih taks le, če nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti, oziroma se ji dovoli odloženo ali obročno plačilo taks, če sredstev za plačilo takse ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.
odtujitev pravice, o kateri teče pravda – vstop v pravdo – sodba na podlagi odpovedi – poprava sodbe – popravni sklep – očitna pisna pomota
R. R. bi kot novi upnik lahko vstopil namesto tožeče stranke samo, če bi v to privolili obe stranki postopka. Tožeča stranka pa o predlogu R. R., da vstopi v postopek namesto nje, sploh ni bila obveščena. Do spremembe tožeče stranke tako ni prišlo. Torej je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da je tožeča stranka še vedno O., d. o. o. Ker je v sodbi na podlagi odpovedi navedeno, da je tožeča stranka R. R., čeprav to očitno ni, je imelo v določilih 328. člena ZPP podlago za odpravo pomote.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 142, 142/4. ZST-1 člen 34, 34/1, 34/4. ZS člen 83, 83/2.
fikcija umika pritožbe – neplačilo sodne takse – štetje roka za plačilo sodne takse – tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami – fikcija vročitve – preuranjena odločitev sodišča prve stopnje, da sodna taksa ni bila plačana
Upoštevajoč določbo 4. odstavka 142. člena ZPP in 2. odstavka 83. člena ZS se šteje, da je bil plačilni nalog toženi stranki vročen s fikcijo vročitve dne 27. 8. 2014 (sreda). V času sodnih počitnic (15. 7. 2014 do 15. 8. 2014) procesni roki ne tečejo, kar velja tudi za rok iz 4. odstavka 142. člena ZPP, ki določa, da se šteje vročitev za opravljeno s potekom 15-tega dne od puščenega obvestila o prispelem sodnem pismu v hišnem predalčniku (če naslovnik pisanja sam ne dvigne). Glede na naveden 15-dnevni rok za plačilo sodne takse v plačilnem nalogu z dne 9. 7. 2014, je ob pravilnem štetju rokov toženi stranki iztekel rok za plačilo sodne takse dne 11. 9. 2014 (četrtek), in ne dne 1. 9. 2014, kot je to zmotno zaključilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.
postopek odpusta obveznosti – procesne predpostavke – zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja – ovire za odpust obveznosti – izjava o neobstoju ovir za odpust obveznosti – namen postopka osebnega stečaja – pravni interes za osebni stečaj
Sodišče prve stopnje mora najprej pridobiti dolžnikovo izjavo, da ni ovir za odpust obveznosti, saj je to procesna predpostavka za odločanje o predlogu in se ob nepredložitvi predpisane izjave predlog za začetek postopka odpusta obveznosti mora zavreči, seveda če je pred tem sodišče storilo vse za odpravo te nepravilnosti. Res je na prvi pogled videti nesmiselno, da bi se dolžnika pozivalo na predložitev izjave, kadar ovire za odpust obveznosti obstajajo. Vendar pa je treba upoštevati, da so dolžniki v postopkih osebn383
ega stečaja praviloma prava neuke osebe, podaja izjave pa jim tudi omogoči, da se zavejo, kakšne ovire za odpust obveznosti lahko obstajajo, in se jim s tem da tudi možnost razmisliti, ali bo tak predlog sploh lahko uspešen.
ZDavP-2 člen 3, 3/4, 145, 145/2, 145/2-4, 145/2-9, 152, 152/1. ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-3, 21, 21/1.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - izvršilni naslov - seznam izvršilnih naslovov - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - stroški davčne izvršbe - davek
Če se v skladu s 4. odstavkom 3. člena ZDavP-2 stroški postopka pobiranja davkov štejejo za davek iz 2. odstavka istega člena, je tudi izvršljiv sklep davčnega organa, v katerem je odločeno o stroških postopka pobiranja davka, lahko sestavni del seznama izvršilnih naslovov.
trditveno in dokazno breme – prosta presoja dokazov
Pravilo o dokaznem bremenu določa, kdo je tisti, ki mora dokazati posamezno pravno odločilno dejstvo. Kdaj se bo neko dejstvo štelo za dokazano, je odvisno tako od narave spornega življenjskega dogodka in iz njega izvirajočega dejanskega stanja, kakor od konkretnih okoliščin v posamezni pravdi.
stvarna pristojnost – spor v zvezi s stečajnim postopkom – gospodarski spor – zaključen stečajni postopek – pogoj visečnosti stečajnega postopka – koneksnost tožbe – učinek na stečajno maso
Tožnikova terjatev, sodeč po tožbenih trditvah, res izvira iz stečajnega postopka, v katerem naj bi bil tožnik prikrajšan za svojo ločitveno pravico. Iz tožbe pa tudi izhaja, da je bil stečajni postopek že zaključen. Potemtakem ni izpolnjen pogoj visečnosti stečajnega postopka, niti koneksnosti tožbe, saj odločitev o tožbenem zahtevku v tem sporu ne bo več mogla učinkovati na stečajno maso. Le ob navedenih dveh pogojih bi šlo za spor v zvezi s stečajnim postopkom oziroma za gospodarski spor.
USTAVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0066168
URS člen 22. ZIZ člen 9, 15, 24, 24/3, 55, 55/1, 55/1-12. ZGD-1 člen 418. ZPP člen 208, 339, 339/2, 339/2-8.
pravica do enakega varstva pravic - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - prehod terjatve - sprememba upnika - prenehanje družbe - delničar izbrisane družbe
Ker je pravno sredstvo zoper sklep o vstopu novega upnika pritožba in ne ugovor (9. člen ZIZ) in se zato kontradiktornost ne zagotavlja v ugovornem postopku, jo je treba zagotoviti v postopku odločanja o spremembi upnika.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nadaljevalo izvršilni postopek le v korist enega izmed delničarjev, ki pa je lahko upravičen le do izterjave sorazmernega dela terjatve v skladu z njegovim deležem (418. člen ZGD-1), saj ne gre za solidarnost na upniški strani.
oprostitev plačila sodnih taks - predlog za oprostitev plačila sodnih taks - nepopolna vloga - izjava o premoženjskem stanju - poziv na dopolnitev vloge - zavrženje vloge - postopek s pritožbo
Ker toženec ni uspel dokazati, da je zahtevane listine, potrebne za odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, izročil sodišču, je odločitev o zavrženju predloga pravilna.
KZ-1 člen 131, 144, 202, 253, 257, 288. ZKP člen 39, 39/1-6, 96, 96/2, 435, 435/1, 437, 437/1, 371, 371/2. ZST-1 člen 11, 11/2.
skrajšani postopek – preizkus obtožnega predloga – zavrženje obtožnega predloga – opis kaznivega dejanja – izločitev sodnika – dvom v nepristranskost – stroški kazenskega postopka – sodna taksa
Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe v katerih pritožnica izpodbijanemu sklepu očita kršitev videza nepristranskosti, glede na to, da je o vloženem obtožnem predlogu odločala sodnica, ki dela na istem sodišču kot sodnica zoper katero je bil obtožni predlog vložen. Pritožnici je na takšen očitek odgovorilo že pritožbeno sodišče, ko je v sklepu I Kr 54888/2012 z dne 27. februarja 2014 odločalo o njenem predlog za prenos krajevne pristojnosti in ji pojasnilo, da bi lahko bile podane okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost sodišča v primeru, ko bi sodišče vodilo postopek zoper sodnico istega sodišča. V tem primeru pa je prišlo do zavrženja obtožnega predloga že ob preizkusu, ki ga je sodišče moralo opraviti po uradni dolžnosti.
Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 2, 2/1, 2/2, 2/3, 38, 38/10.
starostna pokojnina - sorazmerni del - sporazum s Srbijo
Tožena stranka je odločila, da tožnik nima pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine z obrazložitvijo, da je bil tožnik v Republiki Srbiji upokojen po posebnih predpisih, Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju pa se na podlagi 2. člena nanaša samo na splošne predpise, zato tožnik nima pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine. Za pravilno rešitev obravnavane zadeve je ključno, ali je bil tožnik obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan, ali pa je bil zavarovan po drugih sistemih socialnega zavarovanja. Če je namreč tožnik bil obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan, bo morala tožena stranka o pravici do sorazmernega dela starostne pokojnine ponovno odločiti.