IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0052779
ZIZ člen 34, 57. OZ člen 343, 365, 1034. SPZ člen 154, 266, 266/2. ZTLR člen 63, 63/1.
izbris pravne osebe brez likvidacije - prenehanje obveznosti - akcesorne terjatve - sprememba sodne prakse Vrhovnega sodišča - pretrganje zastaranja terjatve nasproti zastavnemu dolžniku - prenehanje hipoteke - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti - odgovor na ugovor - vročitev odgovora na ugovor
Ker za upnikov odgovor na ugovor v ZIZ ni posebej določeno, da ga je treba vročiti dolžniku, opustitev vročitve odgovora na ugovor dolžniku ne pomeni nujno absolutne bistvene kršitve postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ - kršitve načela kontradiktornosti.
V letu 1998 zoper dolžnika res ni bil vložen noben predlog za izvršbo, temveč je bil le ta vložen zoper družbo K d.o.o. Vendar pa je bilo z navedenim postopkom zastaranje pretrgano tudi zoper pritožnika. Pri tem je treba izhajati iz analogne uporabe določbe 1034. člena OZ (1019. člena ZOR), da pretrganje zastaranja terjatve nasproti glavnemu dolžniku učinkuje tudi nasproti poroku, če je bilo zastaranje pretrgano zaradi kakšnega upnikovega ravnanja pred sodiščem zoper glavnega dolžnika. S tem je namreč tudi pri zastaranju uveljavljena akcesornost poroštva in tudi zastave za tuj dolg, ki utrjujeta obveznost in povečujeta upnikovo varnost in ga varujeta pred tveganji, če dolžnik svoje obveznosti ne bo hotel ali mogel izpolniti.
Dejstvo, da upnik ni predlagal tretje javne dražbe, ne pomeni, da je odstopil od izterjave terjatve, ki jo je zavaroval s hipoteko, vpisano v zemljiški knjigi. V konkretnem primeru pa hipoteka ne bi mogla ugasniti niti s potekom 10 let od dneva dospelosti zavarovane terjatve, kot je to določeno v 154. členu SPZ, saj je nastala z vknjižbo v zemljiški knjigi v letu 1998, torej po določbah tedaj veljavnega ZTLR, ki je določal, da je za zavarovanje neke terjatve nepremičnina lahko obremenjena z zastavno pravico v dobro upnika (hipoteka), ta pa je upravičen zahtevati na način, predviden z zakonom, poravnavo svoje terjatve iz vrednosti nepremičnine. Bistveni del hipoteke je poplačilna pravica, sodno uveljavljanje poplačilne pravice pa po takratni veljavni zakonodaji ni bilo časovno omejeno (prim. tudi 2. odstavek 266. člena SPZ).
odpravljiva nesklepčnost – zamudna sodba – zamudna sodba v primeru odpravljene nesklepčnosti – odgovor na popravljeno tožbo – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V primeru odpravljive nesklepčnosti mora sodišče stranki naložiti rok za njeno odpravo. Če se ta na poziv odzove, sodišče tožbo ponovno pošlje nasprotni stranki v odgovor. Do zamudne sodbe v primeru odpravljene nesklepčnosti lahko pride zgolj, če tožena stranka tudi na popravljeno tožbo ne odgovori. Ker je v obravnavani zadevi druga toženka od poprave tožbe dalje ves čas aktivno sodelovala v postopku, pogoji za izdajo zamudne sodbe niso bili izpolnjeni.
vpliv postopka insolventnosti na izvršilni postopek - osebni stečaj - prepoved dovolitve izvršbe - postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - čas nastanka terjatve - življenjski stroški - narava terjatve
Pravilo o prepovedi dovolitve izvršbe zoper dolžnika, ki je v stečajnem postopku, velja tudi za postopek osebnega stečaja (383. člen ZFPPIPP), izjeme od tega pravila pa so predvidene izključno v primerih, določenih v drugem odstavku 131. člena ZFPPIPP in v prvem odstavku 390. člena ZFPPIPP.
Določba 131. člena ZFPPIPP se (razen v primerih izjem) uporablja za vse izvršilne postopke, in sicer že v fazi preizkusa dovoljenosti predloga za izvršbo.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - trditvena podlaga - verjetno izkazana terjatev - objektivna nevarnost - konkretna nevarnost
Pritožbena teza, da tožeča stranka ni podala nobenih trditev o verjetni izkazanosti nedenarne terjatve, je neutemeljena. Tožeča stranka je v predlogu za izdajo začasne odredbe, ki ga je vložila skupaj s tožbo, izrecno navedla, da se glede razlogov za izdajo začasne odredbe v celoti sklicuje na tožbeno naracijo. V tožbeni naraciji je svojo terjatev v zadostni meri konkretizirala, tako da je mogoč preizkus izkazanosti njene nedenarne terjatve na podlagi standarda verjetnosti.
Odstop od pogodbe ne pomeni, da pogodbeno razmerje med strankama v celoti in retroaktivno preneha. V veljavi ostanejo pogodbene klavzule, za katere so se pogodbene stranke dogovorile, da se uporabljajo v primeru kršitve pogodbe, kot je bilo to v konkretnem primeru, ko so se pravdne stranke dogovorile za pogodbeno kazen, ki je bila dogovorjena za primer zamude z izročitvijo nepremičnin po prenehanju najemnega razmerja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - ZAPOSLOVANJE
VSL0081384
OZ člen 117, 190.
subvencija za zaposlitev brezposelne osebe – sodelovalna dolžnost – predčasna prekinitev pogodbe – neupravičena pridobitev – nemožnost izpolnitve
Dolžnost, da tožeča stranka v primeru predčasnega prenehanja pogodb o zaposlitvi dotedanjim delavcem, toženi stranki napoti drugo brezposelno osebo, je sodelovalna dolžnost tožeče stranke. Opustitev te dolžnosti sicer lahko povzroči nemožnost izpolnitve preostale pogodbene obveznosti tožene stranke (zaposlitev brezposelnih oseb), vendar pa ugasnitev obveznosti tožene stranke še ne pomeni, da tožena stranka ni dolžna vrniti sorazmernega dela sredstev, ki jih je po pogodbi prejela. Po ugasnitvi obveznosti tožene stranke namreč pomenijo ta sredstva koristi, ki jih je tožena stranka imela od tega, ker je bila prosta lastne obveznosti.
OZ člen 101, 102, 468, 638. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
ugovor neizpolnitve – nepravilna izpolnitev – neizpolnitev – grajanje napak – pravočasnost grajanja – ugovor sočasne izpolnitve – načelo kontradiktornosti
Nepravilna izpolnitev ne pomeni neizpolnitve. Zgolj v primeru neizpolnitve obveznosti pa bi bilo mogoče uveljavljati ugovor sočasne izpolnitve oziroma ugovor neizpolnjene pogodbe.
Zaslišanje strank kot dokazno sredstvo ni namenjeno zagotavljanju pravice stranke, da se v postopku izjavi, zato odločitev sodišče, da tega dokaza ne izvede, ne more predstavljati kršitve načela kontradiktornosti.
delna oprostitev plačila sodnih taks – pravne osebe
Zgolj dejstvo, da tožeča stranka zatrjuje poslovanje s tekočo izgubo, (tudi po stališču sodne prakse) ne zadostuje za odločitev o delni oprostitvi sodnih taks v večjem znesku, niti za odločitev o obročnem odplačilu sodnih taks ali odlogu do pravnomočne rešitve v tej zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - UZANCE
VSL0080939
ZPP člen 324, 324/3, 339, 339/2, 339/2-14. ZFPPIPP člen 217. OZ člen 20, 101, 101/2, 251. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 23, 28, 34, 53, 55, 117.
določnost izreka sodbe - nedoločen izrek - procesni pobot - potrjena prisilna poravnava - odločanje o terjatvi po potrjeni prisilni poravnavi - pogodbena kazen - pridržek pravice do uveljavljanja pogodbene kazni - pogajanja - ugovor neizpolnjene pogodbe - pravilo sočasne izpolnitve - sprememba cene zaradi spremenjenih okoliščin - uzance
Sodišče mora s sodbo odločiti o vseh zahtevkih pravdnih strank tako, da jih povzame v izrek sodbe. Če sodišče tožbenega zahtevka (ali zahtevka iz pobotnega ugovora) ne povzame v izreku sodbe, je izrek tako pomanjkljiv, da sodbe ni mogoče preizkusiti.
Pravico do pogodbene kazni je treba pridržati takoj ob sprejemu izpolnitve (pri gradbeni pogodbi pa do konca dokončnega obračuna). Namen te določbe preprečitev nastopa zakonske domneve, da se je upnik s sprejemom izpolnitve odpovedal pravici do uveljavljanja pogodbene kazni.
V zvezi z vprašanjem upravičenosti začasne zastopnice do povračila stroškov in plačila nagrade je pomembno le, da je bila (na tožnikov predlog) postavljena s strani sodišča prve stopnje, da ni bila razrešena in da je svojo nalogo opravila. Ker ni bila razrešena, ima s strani sodišča prve stopnje prisojeno plačilo (povračilo) svojo (pravno) podlago v sklepu, s katerim je bila postavljena.
Začasna zastopnica, ki je svojo nalogo opravila, je bila postavljena na pritožnikov predlog. Zato je ne le v skladu z zakonom, ampak tudi z razlogi pravičnosti, da je prav on dolžan slednji nastale stroške tudi povrniti.
V delu, v katerem zahtevek ni bil zavrnjen, bi z odločitvijo, ki jo predlaga tožeča stranka, višje sodišče samo odločilo o zahtevku, o katerem sodišče prve stopnje ni odločilo v izreku izpodbijane sodbe in s tem kršilo določbe ZPP o mejah preizkusa sodbe prve stopnje. Zato je predlog višjemu sodišču za izdajo dopolnilne sodbe neutemeljen.
pogodba o upravljanju – upravnik – aktivna legitimacija – meje danega pooblastila
Tožeča stranka kot upravnica ni upravičena terjati uporabnine od tožene stranke v svojem imenu. To bi lahko zahtevala kvečjemu v imenu lastnikov poslovnega prostora.
rok plačila – odložni pogoj – nedoločen rok – plačilo izvajalcu
Pogodbeno določilo, da bo naročnik izvajalcu plačal dolgovani znesek, ko bo prejel plačilo s strani investitorja, ureja rok plačila, ki je vezan na izpolnitev (odložnega) pogoja. Neizpolnitev tako določenega pogoja ne more pomeniti, da nasprotna stranka svojega dela obveznosti sploh ni dolžna izpolniti ali da lahko z izpolnitvijo odlaša v nedogled. Najkasneje takrat, ko postane jasno, da se pogoj ne bo uresničil, je treba šteti, kot da čas izpolnitve (rok) ni določen, zaradi česar upnik pridobi pravico zahtevati (takojšnjo) izpolnitev.
Dogovor, po katerem bi ena stranka v celoti izpolnila svojo svojo obveznost, drugi pa ne bi bilo treba plačati do nastopa odložnega pogoja in to celo v primeru, da le-ta nikoli ne bi nastopil, ni v skladu z načelom vestnosti in poštenja, prepovedjo zlorabe pravic ter dolžnostjo izpolnitve obveznosti.
stečajni upravitelj - razrešitev upravitelja - organ postopka zaradi insolventnosti - profesionalna skrbnost - nadzor sodišča nad poslovanjem upravitelja - vsebinski nadzor - namen postopkov zaradi insolventnosti
Ker je upravitelj organ postopka zaradi insolventnosti, nadzor nad njegovim delom in poslovanjem opravlja sodnik, ki vodi postopek.
V okviru vodenja postopka ima sodnik pristojnost nadzora nad poslovanjem upravitelja. Ta pristojnost v ZFPPIPP sicer ni izrecno določena, izhaja pa iz prvega odstavka 48. člena ZFPPIPP. Nadzor ni zgolj procesne narave (zaradi zagotovitve spoštovanja zakonsko določenih rokov in hitrosti postopka), pač pa gre za vsebinski nadzor, ki izhaja predvsem iz namena postopkov zaradi insolventnosti (zagotovitve najboljših pogojev za plačilo upnikov.
dokaz z zaslišanjem strank – izvedba dokaza z zaslišanjem strank - postopek v sporih majhne vrednosti – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dokaz z zaslišanjem strank se izvede tako, da se zasliši obe stranki. Tudi če stranka predlaga samo svoje zaslišanje, mora sodišče zaslišati tudi nasprotno stranko.
Vendar če je zaslišalo samo eno stranko, to pomeni relativno bistveno kršitev določb pravnega postopka, ki je v sporu majhne vrednosti ni dopustno uveljavljati.
prisilna poravnava na predlog upnika – omejitev dolžnikovih poslov – soglasje sodišča k poslom dolžnika – stranke glavnega postopka – pridobitev procesne legitimacije upnika – procesna legitimacija za pritožbo – nedovoljena pritožba
Pritožnika sta svoj pravni interes za pritožbo utemeljevala zgolj s sklicevanjem na kazenski postopek, ki naj bi potekal zoper bivšega direktorja dolžnika in zoper druge obdolžene. Takšne pavšalne navedbe ne predstavljajo zatrjevanje relevantne podlage, ki bi pritožnikoma dajala procesno legitimacijo za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep.