redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - predstavniki delavcev
Vsi določeni oziroma izvoljeni sindikalni zaupniki niso deležni posebnega pravnega varstva pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi po 113. členu ZDR. Za obstoj takšnega pravnega varstva je potrebno, da sindikat po določbi drugega odstavka 208. člena ZDR delodajalca obvesti, da je nekdo izvoljen za sindikalnega zaupnika, pri čemer je potrebno upoštevati tudi dogovorjena merila med sindikatom in delodajalcem o tem, ali in kateri sindikalni zaupniki uživajo delovnopravno varstvo. Tožnik v predmetnem postopku ni uspel dokazati niti da bi bil izvoljen za sindikalnega zaupnika niti da bi bila o tem obveščena tožena stranka. Zato tožnik ni užival posebnega pravnega varstva pred odpovedjo kot sindikalni zaupnik po 113. členu ZDR.
skrajšani postopek – preizkus obtožnega predloga – poprava obtožnega predloga – zavrženje obtožnega predloga – opis kaznivega dejanja
Zgolj zatrjevanje pooblaščenega odvetnika, da ima oškodovanec kot tožilec pravni interes, da pride do kazenskega postopka zoper osumljenca, ne more privesti do drugačne odločitve, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje je namreč oškodovancu kot tožilcu kot očitno prava neuki stranki dalo možnost, da vloži ustrezno popravljen obtožni predlog pa tega ni storil, kljub temu, da je imel že takrat možnost, da se obrne na strokovno pomoč odvetnika. Ravnanje sodišča prve stopnje, ki je vlogo zavrglo je bilo v obravnavanem primeru skladno tudi z ustavnim načelom enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS.
ZPP člen 80, 81, 81/5, 343, 343/4. ZFPPIPP člen 377, 378, 378/3.
sposobnost biti stranka – procesna predpostavka – postopek s pritožbo – prenehanje pravdne stranke – stečajni postopek – sklep o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom – pravno nasledstvo – izbris iz sodnega registra – nedovoljena pritožba
Sposobnost biti stranka je procesna predpostavka, ki mora biti podana v vseh fazah postopka (na kar sodišče ves čas postopka pazi po uradni dolžnosti). Za postopek s pritožbo to pomeni, da mora ta procesna predpostavka obstajati ves čas od njene vložitve do odločitve pritožbenega sodišča. Če v vmesnem času pride do prenehanja pravdne stranke brez pravnega nasledstva, ta predpostavka ni več podana, te pomanjkljivosti pa ni mogoče odpraviti. Tako nastane situacija, ko je pritožba vložena po osebi, ki nima (več) te pravice. Pritožba s tem postane nedovoljena in jo je zato potrebno zavreči.
Z dnem vpisa sklepa o zaključku stečajnega postopka v sodni register je tožena stranka prenehala. Zaradi navedenega načina prenehanja pa nima pravnih naslednikov, ki bi lahko prevzeli pravdo.
Zoisova štipendija - državna štipendija - prepoved sočasnega prejemanja več štipendij
O vlogi tožnice za dodelitev državne štipendije je bilo odločeno prej kot o vlogi za dodelitev Zoisove štipendije, vendar to dejstvo samo po sebi ne more biti razlog za zavrnitev tožničine vloge za dodelitev Zoisove štipendije. Namen 1. alineje 1. odstavka 9. člena ZŠtip, kjer je kot eden izmed splošnih pogojev za pridobitev štipendije določen pogoj, da štipendijo lahko pridobi upravičenec, če hkrati ne prejema katere od štipendij iz 5. člena tega zakona, je preprečiti sočasno prejemanje več štipendij. Ne omejuje pa upravičenca, da bi izbral, katero štipendijo, za katero izpolnjuje pogoje po tem zakonu, bo prejemal. Tožnica se je odločila, da bo prejemala Zoisovo štipendijo, saj je zanjo tudi podala vlogo, do državne štipendije v tem študijskem letu zaradi presega cenzusa pa ni upravičena in se ji ta ni izplačevala (ji je mirovala).
predlog upnika za izdajo odredbe za predložitev seznama dolžnikovega premoženja - pogoji za uspešnost predloga - dolgotrajnost izvršilnega postopka - odlog izvršbe na dolžnikov poslovni delež v družbi
Čeprav se upnik v dosedanjem teku postopka, ki se dejansko, kot v pritožbi izpostavlja, vodi že sedmo leto, ni uspel poplačati iz dolžnikovega premoženja, brez navedbe okoliščin v predlogu, ki bi kazale, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, tudi po oceni sodišča druge stopnje ne more zadostiti pogojem iz prvega odstavka 31. člena ZIZ.
preplačilo - odpis dolga - dodatek k tuji pokojnini - starostna pokojnina
V prvem odstavku 4. člena Zakona o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ (ZZSV), je določeno, da v primeru, da nosilec zavarovanja iz katere od republik nekdanje SFRJ upravičencu ne nakaže pokojnine za določen mesec, se mu dodatek odmeri v višini osnove. V drugem odstavku je določeno, da je v primeru iz prejšnjega odstavka upravičenec v 8 dneh po prejemu dolžan zavodu vrniti znesek pokojnine, ki mu jo za navedeni mesec naknadno nakaže nosilec zavarovanja iz druge republike nekdanje SFRJ. Tožnici je tuji nosilec zavarovanja ponovno začel izplačevati pokojnino. Ker je bila izplačana srbska pokojnina višja od osnove za odmero dodatka, tožnica v spornem obdobju ni bila upravičena do izplačila tega dodatka. Gre za preplačilo, ki ga je skladno z drugim odstavkom 4. člena ZZSV dolžna vrniti toženi stranki.
Spor o letnem dodatku sodi med pravice do in iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja po 4. členu ZPIZ-1, zato je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani glede na določbo 7. člena ZDSS-1 kot stvarno pristojno utemeljeno sprejelo zadevo v obravnavanje.
O letnem dodatku ni bilo odločeno z odločbo in sicer ne s prvostopno in ne z dokončno odločbo, zaradi česar takšna tožba ni dopustna. V obravnavani zadevi tudi niso izpolnjeni pogoji za vložitev tožbe zaradi t.i. molka organa. Ker tožnica tožbe ni vložila zoper dokončno odločbo, in ker ni bila vložena nova zahteva za izdajo posamičnega upravnega akta v nadaljnjih sedmih dneh, je sodišče prve stopnje utemeljeno na podlagi 75. člena ZDSS-1 tožbo kot preuranjeno in nedopustno zavrglo.
KZ-1 člen 131, 144, 202, 253, 257, 288. ZKP člen 39, 39/1-6, 96, 96/2, 435, 435/1, 437, 437/1, 371, 371/2. ZST-1 člen 11, 11/2.
skrajšani postopek – preizkus obtožnega predloga – zavrženje obtožnega predloga – opis kaznivega dejanja – izločitev sodnika – dvom v nepristranskost – stroški kazenskega postopka – sodna taksa
Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe v katerih pritožnica izpodbijanemu sklepu očita kršitev videza nepristranskosti, glede na to, da je o vloženem obtožnem predlogu odločala sodnica, ki dela na istem sodišču kot sodnica zoper katero je bil obtožni predlog vložen. Pritožnici je na takšen očitek odgovorilo že pritožbeno sodišče, ko je v sklepu I Kr 54888/2012 z dne 27. februarja 2014 odločalo o njenem predlog za prenos krajevne pristojnosti in ji pojasnilo, da bi lahko bile podane okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost sodišča v primeru, ko bi sodišče vodilo postopek zoper sodnico istega sodišča. V tem primeru pa je prišlo do zavrženja obtožnega predloga že ob preizkusu, ki ga je sodišče moralo opraviti po uradni dolžnosti.
razmerja med starši in otroki - ureditev stikov med starši in otrokom - stiki - stiki pod nadzorom - trajanje stikov
Ko sodišče ureja stike, jih mora urediti glede na razmere v času odločanja in za nedoločen čas. Sodišče prve stopnje pa je pravilno navedlo, da so stiki pod nadzorom izjema od pravila in da zato praviloma ne morejo trajati neomejen čas. Če bodo podane spremenjene razmere lahko ali CSD ali starša predlagata drugačno ureditev stikov, ne more pa sodišče določiti stikov le v trajanju enega leta kot to predlaga CSD.
Sodišče prve stopnje je pravilno sledilo odklonilnemu mnenju upravitelja glede razrešitve in imenovanja novega direktorja dolžnika. Pritožnikove trditve, da je bilo mnenje upravitelja dano v korist predlagatelja postopka-upnika, so pavšalne in neobrazložene. Dejstvo, da ga je kot upravitelja predlagal predlagatelj postopka prisilne poravnave, je v skladu z zakonom in torej samo po sebi ne more pomeniti, da je mnenje upravitelja pristransko, kar mu smiselno očita pritožnik. Da bi bilo tako, bi moral pritožnik svoje trditve s tem v zvezi v večji meri konkretizirati.
zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - spremenjena praksa Višjega sodišča v Kopru - vpis prepovedi proti zemljiškoknjižnemu lastniku, ki ni hkrati tudi inšpekcijski zavezanec
Dosedanja sodna praksa Višjega sodišča v Kopru je v podobnih zadevah dajala prednost 9. členu ZZK-1, ki določa, da so vpisi dovoljeni (le) proti osebi, proti kateri učinkuje listina, ki je podlaga za vpis in ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik pravice na katero se vpis nanaša. Vendar je ta sodna praksa presežena z odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 245/2013 z dne 23.6.2014.
ZIZ člen 272, 273, 273/1. ZArbit člen 12. ZPP člen 2, 2/1, 7, 7/1, 181, 181/3.
regulacijska začasna odredba – primernost zavarovanja nedenarne terjatve z regulacijsko začasno odredbo – zavarovanje ugotovitvenega zahtevka z začasno odredbo – ugotovitvena tožba – namen zavarovanja
Sodišče ne more izdati takšne začasne odredbe, s katero ne bo dosežen namen zavarovanja. Presojo o tem, ali je predlagana oblika zavarovanja ustrezna, je mogoče opraviti na podlagi primerjave med predlagano obliko zavarovanja in naravo nedenarne terjatve, zavarovanju katere je predlagana oblika zavarovanja namenjena.
Za odločitev o tem, ali je upniku priznati pravico do zavarovanja z regulacijsko začasno odredbo, je odločilna presoja učinka tako predlaganega zavarovanja v primerjavi s pravovarstvenim zahtevkom, ki ga (bo) upnik uveljavlja(l) v meritornem postopku. S tem v zvezi je torej relevantno vprašanje, ali tožbeni zahtevek sploh predstavlja uveljavljanje zahtevka, ki upniku nudi ustrezno pravno varstvo njegovega položaja.
Podlaga za izdajo začasne odredbe ni podana, ko upnik s predlagano začasno odredbo, ki ima naravo dajatvenega zahtevka na izpolnitev pogodbe, uveljavlja zgolj zavarovanje ugotovitvenega zahtevka na obstoj pogodbe, iz katere naj bi izvirala materialnopravna upravičenja, ki so skladna z vsebino zahtevka iz začasnega zavarovanja.
zavrženje tožbe - javni uslužbenec - prenehanje delovnega razmerja - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Zakonitost prenehanja delovnega razmerja, do katerega je prišlo dne 14. 12. 2011, bi tožnik moral izpodbijati po postopkih in v rokih, kot jih določa ZJU. Postopek in rok za uveljavljanje pravnega varstva v primerih prenehanja delovnega razmerja določata 24. in 25. člen ZJU. Drugi odstavek 25. člena ZJU določa, da lahko javni uslužbenec sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem zahteva v 30 dneh od dneva vročitve sklepa komisije za pritožbe oziroma od dneva, ko poteče rok za izdajo tega sklepa; ta glede na določbo drugega odstavka 39. člena ZJU znaša 30 dni. Tožnik je 17. 1. 2012 toženi stranki poslal zahtevo za odpravo kršitev pravic iz delovnega razmerja, o kateri tožena stranka ni odločila. 30-dnevni rok za vložitev tožbe je tako pričel teči 17. 2. 2012 in se je iztekel 19. 3. 2012. Ker je tožnik tožbo vložil šele 7. 2. 2014, jo je vložil prepozno, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
V izvršilnem postopku se o stroških postopka ne odloča samo z enim sklepom sodišča (kot v pravdnem postopku), ampak z več sklepi glede na zahteve upnika v zvezi s posameznimi stroški. Z upoštevanjem navedenega je treba standard „ takoj „ v zvezi s priglasitvijo stroškov zaradi njihove povrnitve razlagati sicer prožno, ob upoštevanju okoliščin primera, a ozko, v smislu, takoj ko je to mogoče.
Mnenje ločitvenega upnika se kot procesna predpostavka razlikuje od potrebnega soglasja ločitvenega upnika, ki je potrebno v primeru, da kupnina ne dosega polovice vrednosti premoženja, ocenjenega po likvidacijski vrednosti. V primeru, ko zakon nalaga sodišču, da odloča o soglasju na podlagi mnenja upniškega odbora oziroma ločitvenega upnika, to pomeni, da sodišče na takšno mnenje ni vezano, svojo odločitev pa mora utemeljiti na ta način, da se opredeli do relevantnih navedb oziroma podanih stališč v podanem mnenju.
Pritožnik je v negativnem mnenju svoje nestrinjanje k sklenitvi pogodbe o prodaji premoženja utemeljil zgolj z mnenjem, da bi moral stečajni upravitelj razpisati novo javno dražbo za prodajo premoženja stečajnega dolžnika oziroma novo (zavezujoče) zbiranje ponudb. Pritožnik se je v svojem mnenju skliceval na okoliščine, ki ne morejo biti več predmet presoje v tej fazi postopka. Zgolj nestrinjanje ločitvenega upnika z doseženo prodajno ceno pa ne more biti razlog za odklonitev soglasja k sklenjeni pogodbi po postopku, opredeljenem s sklepom o prodaji.
Tožnica je bila po ustavitvi izplačevanja delne invalidske pokojnine ter po prenehanju delovnega razmerja oz. zavarovanja, kot zavarovanka iz 22. člena ZPIZ-1 uživalka denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. Po prenehanju uživanja denarnega nadomestila za čas brezposelnosti je vložila zahtevo za priznanje nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev oz. razporeditev na drugo ustrezno delo, z vlogama z dne 12. 2. 2013 in z dne 20. 3. 2013, v katerih je urgirala rešitev te zahteve, pa je izrecno uveljavljala delno invalidsko pokojnino, ki ji pripada po odločbi. Zato je sodišče prve stopnje pravilno tožnici od 11. 12. 2012 priznalo pravico do izplačevanja delne invalidske pokojnine, to je po prenehanju izplačevanja denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, na podlagi pravnomočne odločbe z dne 6. 7. 2011.
Do umika tožbe je prišlo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka oz. plačila razlike nezakonito odvzetega zneska pokojnine. Zato je tožena stranka dolžna tožniku povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške (1. odst. 158. člena ZPP).
pomotni vpis - zaznamba spora ni vpisana na vseh posameznih delih stavbe - postopek popravljanja pomotnega vpisa - odločanje o vpisu po stanju vpisov v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka
Za postopek popravljanja pomotnega vpisa se smiselno uporabljajo pravila, določena v 5. poglavju ZZK-1 za vpise, o katerih sodišče odloča po uradni dolžnosti. Med njimi sta tudi 133. člen, po katerem se zemljiškoknjižni postopek začne s trenutkom prejetja predloga, oziroma ko prejme listino, na podlagi katere odloča o vpisu po uradni dolžnosti in 147. člen, po katerem sodišče odloča o vpisu po stanju vpisov v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka.
Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 2, 2/1, 2/2, 2/3, 38, 38/10.
starostna pokojnina - sorazmerni del - sporazum s Srbijo
Tožena stranka je odločila, da tožnik nima pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine z obrazložitvijo, da je bil tožnik v Republiki Srbiji upokojen po posebnih predpisih, Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju pa se na podlagi 2. člena nanaša samo na splošne predpise, zato tožnik nima pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine. Za pravilno rešitev obravnavane zadeve je ključno, ali je bil tožnik obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan, ali pa je bil zavarovan po drugih sistemih socialnega zavarovanja. Če je namreč tožnik bil obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan, bo morala tožena stranka o pravici do sorazmernega dela starostne pokojnine ponovno odločiti.