Tožnica kot kupovalka je svoje obveznosti iz prodajne pogodbe izpolnila v celoti, zaradi česar sta toženca kot prodajalca dolžna izročiti tožnici nepremičnino prosto oseb in stvari.
postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki – zaupanje otroka v varstvo in vzgojo – korist otroka – izjava otroka
Pretirano hotenje po pridobitvi otrokovega mnenja je lahko v nasprotju z njegovimi koristmi. Tega se morajo vsi akterji, ki sodelujejo v postopku odločanja o vzgoji in zaupanja otroka, jasno zavedati. Otroke je namreč treba zaščititi tudi pred občutkom, da so s svojimi izjavami direktno vplivali na to, komu jih bo sodišče dodelilo.
odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - trk kolena v vgrajeno steklo notranjih steklenih vrat pri izstopu iz poslovnega prostora - razbitje vrat - obseg poškodb - opustitev dolžnega ravnanja - pogosta frekvenca prehoda - soprispevek - vzročna zveza
Zavarovanec tožene stranke je ravnal protipravno, ker je imel v poslovnem prostoru, kamor vstopa in izstopa večje število strank in zaposlenih, vgrajena vrata z navadnim steklom in ne vrat z varnostnim steklom. Varnostno steklo za razliko od navadnega stekla pri razbitju ne razpade na delce z ostrimi robovi. Če bi bilo v obravnavanem primeru vgrajeno varnostno steklo, do poškodb, ki jih je utrpela tožnica, ne bi moglo priti, saj varnostno steklo preprečuje razbitje stekla na manjše in ostre koščke, ki lahko porežejo.
Med poškodbo, ki jo je utrpela tožnica, in trkom s kolenom v steklena vrata je res naravna povezava, a vendar sodišče prve stopnje v ravnanju tožnice ni ugotovilo ničesar takšnega, kar bi predstavljalo pravno relevanten (so)vzrok za nastalo škodo.
pravdni stroški - vrednost spornega predmeta - pavšalni znesek
Sodišče prve stopnje bi, ob pravilni uporabi tar. št. 6002 ZOdvT, glede pavšalnega zneska za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev, moralo upoštevati 20 % nagrade in ne zneska 20,00 EUR. ZOdvT v tar. št. 6002 namreč določa pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20 % nagrade, vendar največ v znesku 20,00 EUR.
Tožnik bi pri sklepanju pogodbe moral ravnati s skrbnostjo, kot se zahteva v prometu. Če je pogodbo podpisal, ne da bi jo poprej prebral ali se kako drugače prepričal o njeni vsebini, temu pogoju ni zadostil. Odveč je zato njegovo pritožbeno vztrajanje, da sporne nepremičnine v resnici ni nameraval prodati.
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo 38 let stari ženski, ki je itrpela -zlom telesa 12. prsnega vretenca; ta je odmerjena v višini 15 povprečnih neto plač, od tega za:
- telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem: 6.000 EUR
– duševne bolečine zaradi zmanjšanja zmanjšanja življenjske aktivnosti: 9.000 EUR
OZ člen 133, 133/1, 337, 352. SPZ člen 99. ZPP člen 285.
zastaranje odškodninske terjatve – sukcesivno nastajajoča škoda – bodoča škoda – škodna nevarnost – trditvena podlaga – materialno procesno vodstvo – zahteva, da se odstrani škodna nevarnost – odstranitveni zahtevek – večja škodna nevarnost – konkretna škodna nevarnost – pravni standard – varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – dejanska etažna lastnina
Sodišče je vezano na trditveno podlago strank, materialno pravo pa mora poznati samo in mora sporno zadevo obravnavati z vidika vseh možnih pravnih podlag. Če iz trditvene podlage izhaja, da bi bilo spor mogoče obravnavati po neki pravni podlagi, pa ni navedeno zgolj kakšno odločilno dejstvo, ali so navedbe v njem nepopolne, je dolžno stranki v okviru materialnoprocesnega vodstva po 285. členu ZPP na to opozoriti.
Tožnik je ob prevedbi v nov plačni sistem leta 2008 pridobil pravico do t.i. varovane plače, to je pravico do prejemanja razlike med primerljivim zneskom plače po predpisih, ki so se uporabljali do vstopa v nov plačni sistem in primerljivim zneskom plače po predpisih novega plačnega sistema. Tožena stranka je tožniku do vključno maja 2012 izplačevala varovano plačo, od junija 2012 dalje pa plačo brez upoštevanja pravice do varovane plače. Dne 31. 5. 2012 je namreč pričel veljati ZUJF, ki je v 116. členu črtal pravno podlago za izplačilo varovane plače (prvi in drugi odstavek 49. člena ZSPJS). Tožnik zato v pritožbi neutemeljeno zatrjuje, da je tožena stranka enostransko posegla v njegovo pravico do izplačila plače.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - plača - plačilo za delo - plačilo za poslovno uspešnost
Pritožbeno sodišče glede na podatke iz listin ter različnosti izpovedb tožnika in toženca o okoliščinah povišanja toženčeve plače ugotavlja, da glede tega vprašanja dejansko stanje še ni popolno razčiščeno. Tožnik je o tem predlagal zaslišanje prič, med drugim tudi priče, ki je edina imela s toženo stranko sklenjen dogovor o povišanju plače v pisni obliki. Sodišče prve stopnje bo šele po tako izvedenih dokazih lahko ugotovilo resnično dejansko stanje spornega dogovora in če je toženec (toženec) imel podlago za podano izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi skladno z določbo 3. alineje prvega odstavka 112. člena ZDR, to je zaradi izplačevanja bistveno zmanjšanega plačila za delo za vsaj dva meseca.
Glede vprašanja, v kakšnem obsegu je priposestvovala služnost, je bistveno, da so se izvajale vožnje za vse potrebe gospodujočega zemljišča v vsakem obdobju z vozili, ki jih je tehnični razvoj omogočal in so bila lastnikom gospodujočega zemljišča dostopna. Način dostopa se je torej spreminjal in to v posledici tehničnega napredka – sprememb, ki jih je prinesel razvoj. V takem primeru, ko se spremeni uporaba prometnih sredstev, namen služnosti pa ostaja isti, ne gre za razširitev služnosti. Služnost je bila priposestvovana, ko se še ni vozilo z avtomobili, traktorji, kamioni, ampak le z vozovi. Dejstvo, da danes ta služnostna pravica vključuje tudi vožnjo z vsemi vozili, ni posledica širitve služnosti, ampak posledica tehničnega napredka.
Stroškovnika tožniku ni bilo treba pošiljati v izjavo, ker za to ni nobenega razloga. V 1. odstavku 163. člena ZPP izrecno določa, da o povrnitvi stroškov odloči sodišče brez obravnavanja, s čimer je zadoščeno izjemi od načela kontradiktornosti, ki je predpisano v 5. členu ZPP. Ne oziraje se na dejanska ali pravna stališča strank mora sodišče pri odmeri potrebnih stroškov samo aplicirati ustrezno tarifo, po tem, ko stranka opredeljeno zahteva povračilo svojih stroškov.
fikcija vročitve – dejansko bivališče – zamudna sodba
Domnevo osebne vročitve iz 142. člena ZPP je mogoče vzpostaviti le, če vročevalec vročitev opravlja na naslovu, na katerem stranka dejansko biva, torej v njenem stanovanju, kar ni nujno enako prijavljenemu prebivališču. Le takrat bo udeleženec postopka lahko seznanjen s procesnimi dejanji nasprotne stranke in sodišča.
Za presojo obstoja posesti poti ni relevantno, ali je lahko tožnik do svoje parcele dostopal tudi po kakšni drugi poti, temveč je bistveno le, ali je imel v posesti zatrjevano pot, kjer je prišlo do motenja. Obstoj druge poti poleg zatrjevane zato ni odločilna okoliščina, ki bi jo moralo sodišče ugotavljati in ki bi lahko vplivala na presojo, ali ima tožnik v posesti zatrjevano pešpot.
Postavitev električnega pastirja po končani zimi vsakič (vsako leto) ni novo, samostojno motilno dejanje. Spremembo režima (posestnega stanja) je pomenila le prva postavitev električnega pastirja, saj je bila ta odstranjena zaradi spremembe letnega časa, ne zaradi tožnikovega prostega prehoda. Zato začneta roka iz 32. člena SPZ teči od prve postavitve, tj. od prvega motenja.
OZ člen 625, 625/3, 638. ZPP člen 286, 286/2, 337, 337/1.
pojasnilna dolžnost – pogodba o delu – pogodbeno dogovorjeni pogoji – odstop od pogodbe – prekluzija – pritožbena novota
Za presojo, ali je toženka izpolnila pojasnilno dolžnost, je pomembna predstavitev energetskega sistema (pred sklenitvijo pogodbe), in okoliščine, na podlagi katerih bi toženka lahko ocenila, da je tožnikova hiša, ko se je izkazalo kasneje, „potratna“ in ne varčna.
vzajemno neizpolnjena pogodba – odstopna pravica – izjema od dolžnosti izpolnitve obveznosti – soglasje sodišča k uresničitvi odstopne pravice – ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov – pogodbena obveznost stečajnega dolžnika
Namen odstopne pravice je omogočiti, da se dosežejo ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov v skladu z namenom stečajnega postopka (4. odstavek 267. člena ZFPPIPP). Zato sodišče da soglasje k uresničitvi odstopne pravice, če se z njeno uresničitvijo doseže ta namen. Praviloma je uresničitev odstopne pravice v skladu s tem namenom, če je predmet izpolnitve druge pogodbene stranke nedenarna dajatev ali storitev. Vse delovanje stečajnega dolžnika mora biti namreč usmerjeno k unovčevanju stečajne mase.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS0013566
ZDR člen 6a, 6a/4, 45, 45/2, 184. ZDIJZ člen 34, 34/2. ZJU člen 15a, 140, 140/1.
mobing - trpinčenje na delovnem mestu - odškodninska odgovornost delodajalca
Tožena stranka je uspela dokazati, da s svojimi ravnanji, ki jih je v postopku izpostavila tožnica (da tožena stranka tožnici ni zagotavljala dela v skladu z določbami pogodbe o zaposlitvi oziroma njenega delovnega mesta, da jo je protizakonito premeščala na druga delovna mesta, jo razrešila z mesta vodje delovne skupine, ji zapečatila njeno delovno mesto, in jo tudi drugače šikanirala), tožnice ni trpinčila, oz. šikanirala oziroma nad njo ni izvajala mobinga. Zato je njen tožbeni zahtevek za plačilo vtoževane odškodnine za nepremoženjsko škodo po temelju neutemeljen. Spornih ravnanj tožene stranke namreč ni mogoče opredeliti kot protipravna v smislu elementa odškodninske odgovornosti, ki bi moral biti podan, če bi tožnica želela s svojim tožbenim zahtevkom za plačilo nepremoženjske škode uspeti.