V predlogu za odlog je dolžnik sicer trdil, da bi mu izvršba povzročila nenadomestljivo škodo, vendar realizacija izvršbe sama zase in kot končni cilj tega postopka ne more biti za dolžnika tista škoda, ki bi bila glede na določbo 1. odst. 63. člena ZIP predvidena za odlog izvršbe. V zvezi s sklicevanje na nenadomestljivo škodo, ki naj bi jo zaradi izvršbe pretrpela tretja oseba, pa dolžnik ni pojasnil povezave med nastankom škode tretji osebi in škodo, ki bi jo pretrpel sam. Ker temeljni pogoj za odlog izvršbe iz 1. odst. 63. člena ZIP, ni izpolnjen, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlog za odlog izvršbe zavrnilo.
ZIZ člen 89, 89/3, 89, 89/3. ZPP člen 110, 153, 153/3, 110, 153, 153/3.
cenitev - predujem - dokazovanje
Izvršilno sodišče je dolžniku naložilo plačilo predujma za novo cenitev stvari in ga tudi opozorilo na posledice opustitve založitve predujma (3. odst. 153. čl. ZPP). Rok, ki ga sodišče določi za založitev predujma, je sodni rok in torej podaljšljiv (110. čl. ZPP). Če je dolžnik ocenil, da denarnih sredstev za predujem ne more zbrati v določenem roku, bi lahko pred iztekom roka prosil za njegovo podaljšanje, česar pa ni storil.
Iz neprerekanih trditev tožene stranke izhaja, da gre za odpoved kreditne pogodbe št. 23/93 o dolgoročnem kreditu v višini 300.000 DEM, sklenjeni med pravdnima strankama dne 24.12.1993, zaradi odpovedi navedene pogodbe pa je dne 1.2.1998 zapadel v plačilo celotni kredit. Navedeno pomeni, da v plačilo niso zapadle le neplačane anuitete glavnice do 1.2.1998, pač pa tudi tiste anuitete, ki po (razdrti) pogodbi segajo v čas od 1.2.1998 do 1.2.1999. Materialnopravno napačno je zato izhodišče pritožnika, da je tožena stranka upravičena le do plačila glavnice s pripadajočimi obrestmi, zapadle do razdrtja pogodbe 1.2.1998.
Pri odločanju o utemeljenosti predloga za oprostitev plačila sodnih taks je poleg višine osebnega dohodka treba upoštevati tudi dejstvo, da je predlagatelj solastnik nepremičnine.
SZ člen 145, 145/2, 145, 145/2. ZSG člen 46, 46/2, 46, 46/2.
pooblaščenec - sklenitev pogodbe
Pogodba sklenjena s pooblaščeno organizacijo, ostane v veljavi tudi po uveljavitvi SZ, dokler lastniki stanovanj ne sklenejo pogodbe o upravljanju v skladu s tem zakonom.
Težko finančno stanje, na katerega se dolžnik sklicuje tako v predlogu za odlog kot tudi v obravnavani pritožbi pa ni škoda pred katero bi zakon varoval dolžnika. Realizacija izvršbe namreč sama zase in kot končni cilj tega postopka ne more biti za dolžnika tista znatnejša škoda, ki bi bila glede na določbo 1. odst. 71. člena ZIZ predvidena za odlog izvršbe.
ZIZ člen 38, 38/1, 38/2, 38, 38/1, 38/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
Zgolj splošne ugotovitve o tem, da je v zadevah izvršbe za izterjavo dnenarne terajtve z izvršbo na premičninah potrebno upoštevati verjetnost oprave dveh rubežev, dveh dražb, seznanitev izvršitelja s spisom in vpis v evidenco, pripravo obračuna zamudnih obresti, prevzem posameznega gotovinskega plačila in kilometrino, za obrazložitev konkretne odločitve o založitvi predujma v višini 87.445,00 SIT, ne zadostujejo. Pravilnosti odmere predujma iz opisanega razloga namreč ni moč preizkusiti. Sodišče prve stopnje naj predujem odmeri v višini stroškov, ki bodo predvidoma nastali v konkretnem izvršilnem postopku in ne v višini stroškov za vsa opravila, ki jih ZIZ predvideva v primeru izvršbe za izterjavo denarne terjatve z izvršbo na premičninah. Upošteva pa naj tudi možnost obročnega odplačila, kot je to smotrno in korektno predlagal upnik v svoji pritožbi.
ZOR člen 154, 154/1, 170, 170/1, 154, 154/1, 170, 170/1. ZTPDR člen 73, 73.
povrnitev škode - odškodninska odgovornost delodajalca - škoda
Dejanja S.M. ni mogoče opredeliti kot ravnanja, ki bi bilo v okviru njegovih oziroma ne gre za ravnanje, ki bi sodilo v področje njegovega dela, četudi je prišlo do prepira med njima zaradi uporabe parkirnega prostora, namenjenega za dežurnega voznika.
Če je pri kakšni deljeni obveznosti več dolžnikov in ni določena drugačna delitev, se obveznost med njimi deli na enake dele in je vsak izmed njih odgovoren za svoj del obveznosti. Predlog na izvršbo, ki ne vsebuje sredstva in predmeta izvršbe je nepopolen in na podlagi takega predloga sodišče ne sme dovoliti izvršbe.
Kadar tožeča stranka umakne tožbo zoper enega izmed sospornikov na strani tožene stranke in je ta uveljavljal povrnitev pravdnih stroškov za odgovor na tožbo, katerega je vložil sam, mu je tožeča stranka dolžna povrniti vse potrebne stroške zanj, ne pa le v deležu, ki bi v primeru skupne vloge odpadel na vsakega od sospornikov.
zavarovanje - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - zavarovanje terjatve
Določbe 254. člena ZIZ ne izključujejo uporabe 252. člena ZIZ, ki določa, da se zavarovanje bodoče in pogojne terjatve na nepremičnini opravi s predznambo zastavne pravice. Vendar pa v notarskem zapisu, ki ga je upnik priložil predlogu za izvršbo, stranki nista določili, kako bo upnik opravičil predznambo in rok, v katerem bo to storil (1. odst. 252. člena ZIZ). Na podlagi tako pomanjkljivega notarskega zapisa, pa sodišče predlaganega zavarovanja pogojne terjatve ne more dovoliti.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe
Da gre za ločeni gospodinjstvi v isti hiši, kar že samo po sebi pomeni manjšo stopnjo komunikacije, med strankama pa tudi ne prihaja do hujših prepirov, temveč gre v večji meri le za ohladitev odnosov med njima, vendar ne v tolikšni meri, da bi to vplivalo na izpolnjevanje pogodbenih obveznosti toženca do tožnice.
Ker je po presoji pritožbenega sodišča mogoče vložitev tožničine vloge (skupaj z dokazili) pri nepristojnem Upravnem sodišču v Ljubljani pripisati očitni pomoti vložnice, pritožbeno sodišče ob smiselni uporabi 5. odstavka 112. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju besedila ZPP) šteje, da je bila vloga (skupaj z dokazili) pravočasno vložena pri pristojnem Okrožnem sodišču v Ljubljani.
ZOR člen 177, 177/3, 206, 206/3, 177, 177/3, 206, 206/3.
solidarna odgovornost - krivdna odgovornost - odgovornost za živali
Če za škodo skupaj odgovarjata krivdno in objektivno odgovorni oškodovanec, odgovarja drugi oškodovancu za vso škodo, prvi pa solidarno z njim za delež škode, ki ga je on povzročil, če pa tega ni mogoče ugotoviti pa prav tako odgovarja solidarno in celotno škodo. Za živali njihov imetnik odgovarja krivdno z obrnjenim dokaznim bremenom.