pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba - sklep o delni ustavitvi izvršbe
Sklep o delni ustavitvi izvršbe za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe, zato mu pravni red ne priznava pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep. Navedbe v obrazložitvi, za kolikšen znesek se izvršba še nadaljuje, so zgolj pojasnilne narave in za stranke ter sodišče niso zavezujoče, saj postane pravnomočen samo izrek odločbe, ki pa je v celoti v dolžnikovo korist.
ZGD člen 22, 266, 22, 266. ZSDU člen 95, 95. ZDSS člen 11, 14, 14/1, 46, 56, 79, 79/3, 11, 14, 14/1, 46, 56, 79, 79/3. ZPP člen 338, 338/1, 350, 350/2, 358, 358-4, 338, 338/1, 350, 350/2, 358, 358-4.
kolektivni spor - sodno varstvo - svet delavcev - aktivna legitimacija
Tudi če izpodbijana odločitev sveta delavcev neposredno ne zadeva prvega in drugega predlagatelja, temveč le tretjo predlagateljico, ki ni članica sveta delavcev, temveč nadzornega odbora, je potrebno obema predlagateljema kot članoma sveta delavcev priznati pravni interes za skupno uveljavljanje sodnega varstva, če jima ni bilo omogočeno sodelovanje na seji sveta delavcev, na kateri je bila sprejeta sporna odločitev.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru sicer navaja nekatera dejstva, ki bi utegnila pripeljati do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, če bi se izkazala za resnična (količinska napaka, pravočasna reklamacija), vendar so ta dejstva nepopolna, poleg tega pa ne predlaga nikakršnih dokazov za tako zatrjevana dejstva, čeprav je bil na to svojo dolžnost iz 2. odst. 53. čl. ZIZ v pravnem pouku na sklepu o izvršbi izrecno opozorjen, zato je njegov ugovor neobrazložen in neutemeljen glede na določbe 2. odst. 53. čl. ZIZ.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim je upnik zahteval plačilo za dobavljeno blago, ni navedel nobenih pravnorelevantnih dejstev, saj je sam priznal, da je blago prevzel in da kakršnihkoli napak pri upniku ni reklamiral.
ZOR člen 210, 214, 277, 277/1, 210, 214, 277, 277/1.
pokojninsko zavarovanje - verzija - zamudne obresti
214. člen ZOR določa, da je od neupravičeno pridobljenega potrebno plačati tudi zakonite zamudne obresti od dne neupravičenega prejema dajatve - nadomestila plače zaradi manjše plače na drugem delovnem mestu. Zato je toženec dolžan tožniku plačati zakonite zamudne obresti, ne glede na to, da sam neupravičenega prehoda premoženja ni zakrivil in da je, kot navaja v pritožbi, tožnika opozarjal na to, da ni več upravičen do dajatve.
ZPP (1977) člen 193, 193/3, 194, 193, 193/3, 194. ZIP člen 37, 37/2, 37, 37/2. ZIZ člen 43, 43/2, 43, 43/2.
umik predloga za izvršbo - ustavitev postopka - litispendenca
S trenutkom umika se šteje, kot da predlog za izvršbo sploh nikoli ni bil vložen, sklep sodišča o umiku oz. o ustavitvi postopka pa je zgolj deklaratorne narave.
ZZZPB člen 1, 1/3, 16, 16-1, 18, 1, 1/3, 16, 16-1, 18. ZPP (1977) člen 370, 370.
prenehanje delovnega razmerja - nadomestilo plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev
Delovno razmerje ne obstoji že samo iz razloga, ker je delovno sodišče razveljavilo odločbe delodajalca in ugotvilo, da delavcu delovno razmerje sploh ni prenehalo in še traja. Izvršba po tej pravnomočni sodbi o vrnitvi delavca na delo ni bila izvršena, ker podjetje dejansko ne obstaja več, zato kljub pravnomočni sodbi o reintegraciji in vzpostavitvi delovnega razmerja tožniku pripada pravica do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti.
ZPP člen 154, 373, 373-4, 154, 373, 373-4. ZDR člen 89, 89. ZDSS člen 22, 22. ZTPDR člen 54, 54. KZ člen 22, 211.
poskus - prilastitveni namen - neupravičena pridobitev
1. V disciplinskem postopku se lahko uporabljajo nekateri instituti iz kazenskega prava. V disciplinskem postopku ni mogoča uporaba instituta poskusa na podlagi določb kazenskega zakonika, saj bi to pomenilo kršitev načela zakonitosti. Takšna neposredna uporaba instituta poskusa bi pomenila, da bi se kot kršitev delovne obveznosti obravnavalo ravnanje, ki kot kršitev ni vnaprej določeno v splošnem aktu, kolektivni pogodbi ali zakonu. Izrekanje disciplinskega ukrepa za poskus storitve kršitve delovne obveznosti, ne da bi bil poskus določenega ravnanja vnaprej določen kot kršitev, bi bilo v nasprotju z opredelitvijo odgovornosti za delovne obveznosti, kot je določena v 54. členu ZTPDR. 2. S tem, ko je tožnica predmete, ki so last tožene stranke, v kuhinji vzela, jih zložila v polivinilasto vrečko in vrečko skrila na voziček za smeti, si je te predmete že prilastila, s čemer je storila hujšo kršitev neupravičene prilastitve sredstev podjetja. S takšnim ravnanjem je tožnica na zunaj manifestirala svojo voljo, da si odvzete predmete prilasti in da z njimi ravna, kot da so njena last, s čimer je bilo dejanje že dokončano, na pa samo poskušeno. Sodišče prve stopnje je zato popolnoma neustrezno analogno uporabilo 22. člen Kazenskega zakonika RS (Uradni list RS, št. 63/94) v zvezi z drugim odstavkom 211. člena istega zakona.
Res imajo po čl. 7 ZPP/77 odločilno vlogo pri zbiranju t.i. trditvenega gradiva stranke. Kadar pa temu ni tako, kot je bilo v obravnavanem primeru, pa tudi sodišče ne sme ostati pasivno, ker ima po čl. 298 ZPP v okviru t.i. materialno procesnega vodstva določene pravice in dolžnosti. Glede na to bi moralo prvostopno sodišče s tožnikom razčistiti, iz katerih elementov je sestavljena v tožbi zatrjevana škoda v znesku 51.000,00 SIT oziroma mu predočiti, da vtoževana škoda ni dovolj specificirana niti z dodatnimi tožnikovimi navedbami na glavni obravnavi. Ker tega ni storilo, je storilo očitano bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. odst. 354. čl. ZPP/77, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve, zaradi česar je pritožbeno sodišče v izpodbijanem zavrnilnem delu sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in jo v tem obsegu vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odst. 369. čl. ZPP/77).
Pravica zahtevati plačilo sodne takse zastara v dveh letih po preteku leta, v katerem bi bilo takso treba plačati, pri čemer zastaranje prekine vsako uradno dejanje pristojnega organa, katerega namen je plačilo oz. izterjava takse. Opomin za plačilo sodne takse je sodišče prve stopnje taksnemu zavezancu vročilo dne 02.07.1997. S tem je bilo storjeno uradno dejanje, ki je prekinilo zastaranje, tako da je dvoletni zastaralni rok začel teči znova in je iztekel 01.01.2000, to je v dveh letih po preteku leta, v katerem bi bilo potrebno takso plačati. Glede na to, da sodišče prve stopnje v obdobju od 02.07.1997 do 19.05.2000 ni opravilo nobenega uradnega dejanja, ki bi prekinilo zastaranje pravice prisilne izterjave sodne takse, je ta pravica zastarala.
posojilo - posojilo - poroštvo - novote - novo dejstvo v pritožbi - dokaz - novo dejstvo
Porok je svojo obveznost v celoti izpolnil in kljub temu, da terjatev s tem plačilom ni dokončno ugasnila, je s plačilom nastal nov položaj, zaradi katerega je izpolnitev oz. (še dodatno) povečanje tožničinega premoženja na račun toženčevega (dolžnikovega) postalo neutemeljeno. V pritožbi zatrjevani novi vsebini dogodkov pritožbeno sodišče ne more slediti, saj pritožnica o tem ni predložila nobenih dokazov.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 142, 142/2, 142/3, 142, 142/2, 142/3.
vročanje
Da pride do fikcije vročitve pošiljke, ki se naslovniku vroča osebno, mora vročevalec prej pustiti pri katerem od odraslih družinskih članov gospodinjstva naslovnika, ali drugi osebi - hišniku ali sosedu - če v to privoli, ali če se vroča na delovnem mestu naslovnika, osebi, ki je zaposlena na tistem mestu, če ga hoče sprejeti, pisno sporočilo, naj bo določen dan ob določeni uri v stanovanju oz. na svojem delovnem mestu, da sprejme pisanje. Iz poročila vročevalca mora biti razvidno, pri kateri osebi je takšno sporočilo pustil in če je ta oseba v to privolila, če je njeno privoljenje potrebno.
Obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku je podan le, kadar bi bila lahko na podlagi novih dokazov, ki jih stranka predlaga v predlogu za obnovo postopka, izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku.
Tožena stranka je kot asignat s sprejemom nakazila dne 16.12.1996 stopila v dolžniško razmerje tudi s K. kot asignatarjem (1. odstavek 1022. člena ZOR). Istega dne je obvestila asignatarja (K.), da je sprejela nakazilo in mu bo to nakazala ob dogovorjenih pogojih. Zato je pritožbeno stališče, da je tožena stranka ravnala nedopustno in protipravno, ker zahtevi tožeče stranke z dne 22.1.1997, naj nakazilo šteje kot neutemeljeno, ni ugodila, pravno zmotno.
Odvetnik je praviloma upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po odvetniški tarifi. Toženec je zato tisti, ki mora dokazati, da je bil sklenjen dogovor o plačilu storitev in opravil v pavšalnem znesku, po katerem naj bi toženec v primeru neuspeha v pravdi ne bil dolžan plačati tožniku kot odvetniku ničesar.
predlog za izvršbo - naslov dolžnika - začasni zastopnik
Protispisna je upnikova pritožbena trditev, da je po prejemu sklepa sodišču sporočil naslov dolžnika. V spisu omenjene vloge ni. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ravnalo, ko je postopek ustavilo, sklep o izvršbi razveljavilo in izvršilni predlog zavrglo, čeprav zmotno na podlagi 76. člena ZIZ. Izvršilni naslov namreč ni bil ne pravnomočno odpravljen, ne spremenjen, pa tudi razveljavljen ni bil ali izrečen za neveljavnega.
Kot izhaja iz izpiska sodnega registra v spisu (list.št. 16-17) je bila družba M. že pred izdajo izpodbjianega sklepa, dne 14.6.2000, izbrisana iz sodnega registra. Po določilu 80. člena ZPP mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti,ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka. Če ugotovi, da je tožena stranka izbrisana iz registra, tožbo zavrže (primerjaj 5. odstavek 81. člena ZPP).