povračilo izdatkov preživljanja - izdatki zaradi preživljanja druge osebe - verzija
Potrebnost izdatkov preživljanja je treba presojati z upoštevanjem istih okoliščin, kot so upoštevne pri določitvi preživnine - potrebe otroka ter materialne in pridobitne zmožnosti staršev.
Dejstvo, da je otrok postal polnoleten, staršu ne onemogoča, da v izvršbi ne bi mogel izterjati preživnine na podlagi pravnomočne sodbe za obdobje otrokove mladoletnosti.
Opustitev dolžnosti mesečnega poročanja o obsegu javnega priobčevanja fonogramov iz četrtega odstavka 159. člena ZASP ima za posledico le sankcijo iz kazenske določbe 2. točke prvega odstavka 185. člena ZASP.
Tožeča stranka dolžnosti mesečnega poročanja tožene stranke ne more uveljavljati kot njeno pravico, iztožljivo v civilni pravdi. Tožeča stranka ima namreč kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic imetnikov na voljo le uveljavljanje civilnopravnih sankcij zaradi kršitve avtorskih pravic, ki jih določa ZASP (plačilo nadomestila ter morebitne odškodnine oziroma civilne kazni).
ZDR člen 35, 37, 83, 83/2, 83/3, 87, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagovor - okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor
Dejstvo, da je tožena stranka (delodajalec, žena) s tožnikom (delavec, mož) v razveznem postopku in da je prišlo po njenih trditvah do zaostritve v odnosu med zakoncema, ne predstavlja okoliščine, zaradi katere bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da bi tožniku omogočila zagovor pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
Poslovnim subjektom v primeru insolventnosti njihovega poslovnega partnerja ni mogoče avtomatično očitati, da bi za insolventnost tudi morali vedeti v okviru dolžne skrbnosti pri poslovanju. Dolžna skrbnost se presoja v okviru konkretnih okoliščin posameznega primera.
Zmotno je stališče, da bi toženec (kot darovalec) tožniku (kot obdarjencu) dejansko izročil nepremičnino le, če bi mu izstavil tudi zemljiškoknjižno dovolilo. Zadošča, da je stvar obdarjencu dejansko prepusti v posest tako, da obdarjenec nepremičnino lahko uživa. Vprašanje prenosa lastninske pravice je treba obravnavati kot dolžnost darovalca v zvezi z izpolnitvijo pogodbe.
ZDR člen 42, 141, 141/1, 154, 184. OZ člen 131. ZDS-1 člen 12. KPJS člen 46. KPND člen 38, 38-2. Direktiva 2003/88/ES člen 2.
pripravljenost na domu - nadurno delo - plača - dodatek k plači - odškodninska odgovornost delodajalca - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje
Tožnik se je v času pripravljenosti na domu sicer nahajal doma oziroma v bližini doma in je bil na razpolago delodajalcu, vendar takrat ni opravljal delovnih obveznosti, zato tega časa ni mogoče šteti za nadurno delo, za katero bi bil tožnik upravičen do plačila skupaj z dodatkom.
odškodnina zaradi nemožnosti uporabe zemljišča - višina odškodnine - metode ugotavljanja izgubljene koristi
Meril za ugotavljanja izgubljene koristi (višine zahtevka) 2. odst. 72 čl. ZDEN ne determinira, torej nobenega od možnih načinov ne privilegira ali katerega od njih ne izloča. Vprašanje, kakšno korist bi tožeča stranka dosegla, če bi sama uporabljala oz. upravljala kmetijsko zemljišče, je dejansko vprašanje.
Izgubljena korist se ne ugotavlja samo v primeru vrnitve premoženja v naravi, ampak tudi v primeru izročitve nadomestnih zemljišč.
kupoprodajna pogodba – ugovor sočasne izpolnitve – odločitev v mejah postavljenih zahtevkov – zahteva za izločitev sodnika
Določba 101. člena OZ ni v nasprotju s prvim odstavkom 2. člena ZPP, ampak gre za enega od materialnopravnih ugovorov, ki vplivajo na utemeljenost tožbenega zahtevka. S tem, ko sodišče ugovoru tožene stranke ugodi, deloma zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke. Prisodi torej nekaj manj, ne pa nekaj drugega (extra petitum), kot je zahtevala.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - terjatev iz delovnega razmerja - umik tožbe - stroški postopka - spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja
Tožnica je morala vložiti tožbo v zavarovanje svojih pravic. Tožena stranka je tožbeni zahtevek izpolnila šele po vložitvi tožbe, tožnica pa s tem, ko ni takoj umaknila tožbe (ampak je to storila nekaj mesecev kasneje), ni zlorabljala svojih procesnih pravic. Upravičena je do povrnitve stroškov za vložitev tožbe, tožena stranka pa mora kriti svoje stroške postopka, saj gre za spor v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0068724
URS člen 8. Haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče člen 11. ZMZPP člen 2, 4. OZ člen 368.
razmerja z mednarodnim elementom - uporaba določil mednarodne konvencije - haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče - pravo, ki ga je treba uporabiti - pravo kraja prometne nesreče - evropska direktiva 2000/26/es - notifikacija korespondenčni zavarovalnici - denarna odškodnina - zastaranje
Ustava RS v 8. členu določa, da ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe obvezujejo Slovenijo in se uporabljajo neposredno, iz česar izhaja, da je za uporabo Haaške konvencije o zakonu, ki velja za prometne nesreče, na teritoriju RS pomembno samo to, da je podpisnica konvencije Slovenija.
Haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče, se uporabi tudi v primeru, če država, v kateri se je pripetila nesreča, ni podpisnica konvencije. To posredno določa njen 11. člen.
določitev nujne poti – potrebna pot za normalno rabo nepremičnine
Neobstoj potne zveze mora biti bodisi absoluten, kadar nepremičnina nima nobene potne zveze ali pa relativen, kadar ta možnost sicer je, vendar je povezana z nesorazmernimi stroški. Določitev nujne poti vedno pomeni omejitev lastninske pravice za zavezanca, zato je potrebno razloge za dovolitev nujne poti presojati omejevalno.
Inštitut nujne poti je namenjen nepremičnini, da pridobi povezavo z javno cesto, ki je nujno potrebna za njeno normalno rabo. To povezavo pa bo predlagatelj lahko zagotovil preko svojih nepremičnin.
ZPP člen 154, 154/1, 155, 208, 208/3. ZFPPIPP člen 8.
zavrženje tožbe - stečajni postopek - priznanje terjatev - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - stroški postopka - ZOdvT
Ker so bile terjatve tožnice, ki jih je uveljavljala na podlagi transformacije njene pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, v celoti priznane v stečajnem postopku, za nadaljevanje individualnega delovnega spora tožnica nima več pravnega interesa. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje zavglo tožbo. Hkrati je tožnici utemeljeno priznalo utemeljeno priglašene stroške postopka, saj je bila njena tožba potrebna, saj je morala varovati svoje pravice iz delovnega razmerja.
pritožba - revizija - rok za pritožbo - zavrženje pritožbe - postulacijska sposobnost - zavrženje revizije
Sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo tožnikovo pritožbo kot prepozno, tožnikovi reviziji pa zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti (tožnik je reviziji vložil sam, pa ni univerzitetni diplomirani pravnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom), je zakonit.
pravica do izjave v postopku – zadostno število izvodov vloge – formalna pomanjkljivost – pozivni postopek - pravočasna dopolnitev vloge
Pri ocenjevanju, ali je tožeča stranka kljub pomanjkljivi oznaki dopolnitve vloge, osnovno vlogo (pravočasno) dopolnila z zadostnim številom izvodov, je treba upoštevati specifičnost nepopolne vloge, ki jo je bila treba dopolniti v tem postopku z zadostnim številom izvodov za nasprotno stranko (tožba), in strogost sankcije zaradi neaktivnosti stranke pri odpravi navedene formalne pomanjkljivosti vloge.
okrnitev osebnostnih pravic – razžalitev dobrega imena in časti – pravica do povračila škode – odgovornost države – protipravno ravnanje – izvršitev nezakonitih preiskovalnih ukrepov – hišna preiskava – nadzor telekomunikacij – uporaba sredstev za vezanje in vklepanje
Nematerialna škoda je bila povzročena z več dejanji državnih organov, ki pa so bila povezana vsebinsko, krajevno in časovno ter so zato neločljivo vplivala na tožnikovo celotno duševno stanje. Oškodovančevo čustvovanje zaradi kršitev osebnostnih pravic je celovito in zato ni mogoče ločevati duševnih bolečin zaradi kršitve osebnostnih pravic za vsako od njih posebej.
Če za izdajo odredb o nadzoru telekomunikacij in o hišni preiskavi niso bili izpolnjeni zakonski pogoji po določbah ZKP (in so bili zaradi tega dokazi, pridobljeni s temi prikritimi preiskovalnimi ukrepi, pridobljeni nezakonito in so bili izločeni iz spisa), predstavlja izvršitev takšnih nezakonitih preiskovalnih ukrepov nedopusten poseg v tožnikove osebnostne pravice (npr. človekova zasebnost, nedotakljivost stanovanja, tajnost pisem in drugih občil), zaradi česar je tožnik trpel duševne bolečine, za to škodo pa je odgovorna država.
zvišanje preživnine – potrebe otroka – standard staršev – pridobitne zmožnost staršev
Pri zadovoljevanju svojih potreb otrok sledi standardu staršev in njihovi zmožnosti, da za njihovo zadovoljevanje pridobijo potrebna sredstva. Starši morajo res storiti vse, kar je v njihovi moči, da za preživljanje svojih otrok pridobijo potrebna sredstva, vendar pa ta zahteva po trudu pada premo sorazmerno z lestvico potreb od najbolj nujnih do manj nujnih.
Materialnopravno zmotno je izhodišče sodišča prve stopnje, da je za presojo ustrezne višine osnovne plače delavki, ki opravlja posle za stečajnega dolžnika, odločilna višina osnovne plače, ki jo je imela delavka pred stečajnim postopkom.
odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – soprispevek – opustitev dolžnega ravnanja – nepremoženjska škoda – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah
Ker je tudi tožnica s svojo neprilagojeno vožnjo prispevala k nastanku škode, je odgovornost zavarovanca tožene stranke, ki spornega odseka, na katerem se je zgodila prometna nesreča, kljub temu, da je bila na njemu večja možnost poledice, ni pogosteje pregledoval niti ga ni posipal, 80 %, tožnice pa 20 %.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061706
OZ člen 131.
odškodninska odgovornost občine – opustitev dolžnega ravnanja – izvajanje zimske službe – prekluzija s sklicevanjem na podzakonske akte
Opustitev čiščenja snega in ledu vzpostavlja odškodninsko odgovornost občine le, če je bila glede na okoliščine konkretnega primera dolžna zagotoviti izvajanje zimske službe.
Tudi podzakonski akti predstavljajo materialno pravo, zato v zvezi s sklicevanjem na njih ne velja prekluzija iz 286. člena ZPP; velja le glede navajanja novih dejstev in dokazov.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Ugotovitev, da Uredba o povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela ni v skladu z ustavo, ne vpliva na ustavnost oziroma zakonitost tarifne priloge k SKPgd oziroma tarifne priloge k panožni kolektivni pogodbi, ki se glede višine povračila stroškov v zvezi z delom sklicujeta na uredbo. Ugotovitev neskladnosti z ustavo namreč ne vpliva na pravico strank kolektivne pogodbe, da v kolektivni pogodbi kot avtonomnem pravnem viru kot merilo za določitev povračila stroškov v zvezi z delom določita ta povračila v višini, kakršna je določena z uredbo. S tem glede višine povračila stroškov v zvezi z delom uredba postane inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi in so jo delodajalci dolžni upoštevati tudi po ugotovitvi neustavnosti uredbe.