prodajna pogodba – sklenitev pogodbe z odložnim pogojem – terminska prodaja delnic – provizija za posel pridobitve delnic
Namen obeh strank je bil skleniti pogodbo v vsebini, kot je zapisana, stvar banke pa je bila, kako je priskrbela vrednostne papirje, ki jih je prodajala kot lastnica po terminskih pogodbah. Stranki pogodbe nista zapisali, da bi banka kot komisionar delnice kupovala v svojem imenu in za račun komitenta, temveč da je sama lastnica delnic, kar pomeni, da bi jih lahko ponudila iz svojega portfelja, če pa jih je priskrbela posebej na trgu vrednostnih papirjev, je sicer stroške tega posla lahko prevalila na tožnika, ne more pa biti upravičena do posebne provizije za opravljeni posel pridobitve delnic.
ZP-1 člen 58, 58/2, 67, 67/1, 143, 143/1, 143/1-1, 143/2. Uredba o postopku upravljanja z zaseženimi predmeti, premoženjem in varščinami člen 6, 6/4, 15. Pravilnik o pogojih hrambe in upravljanja z zaseženimi predmeti, o postopku za vpis v register pooblaščenih izvršiteljev ter o tarifi za plačilo dela in stroškov pooblaščenega izvršitelja člen 17, 20, 23. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 5. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 61.
zaseg in odvzem predmetov – hramba predmetov – stroški postopka – stroški upravljanja in hrambe predmetov
Stroške upravljanja in hrambe predmetov za čas do izročitve pristojnemu državnemu tožilstvu oziroma sodišču plača ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, stroške upravljanja in hrambe za čas po izročitvi predmetov in stroške uničenja izročenih predmetov pa pristojno državno tožilstvo oziroma sodišče, ki so mu predmeti bili izročeni, iz proračunskih sredstev, pri čemer se glede plačila stroškov šteje, da so predmeti izročeni pristojnemu državnemu tožilstvu oziroma sodišču tudi, če so ob predložitvi kazenske ovadbe ostali v hrambi in upravljanju pri policiji.
S Pravilnikom je določena tarifa za plačilo za hrambo (1,5 točke na dan za vsakih 100 kg predmetov, če njihova skupna teža ne presega 5 ton) in manipulacijo (10 točk za vsakih 100 kg predmetov, če njihova skupna teža ne presega 5 ton – 20. člen) ter sestavo prevzemnega zapisnika in vpis v skupno evidenco (50 točk – 23. člen). Izvršitelju pa pripada še plačilo v stalnem znesku za obračun stroškov v vrednosti 20 točk.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Ugotovitev, da Uredba o povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela ni v skladu z ustavo, ne vpliva na ustavnost oziroma zakonitost tarifne priloge k SKPgd oziroma tarifne priloge k panožni kolektivni pogodbi, ki se glede višine povračila stroškov v zvezi z delom sklicujeta na uredbo. Ugotovitev neskladnosti z ustavo namreč ne vpliva na pravico strank kolektivne pogodbe, da v kolektivni pogodbi kot avtonomnem pravnem viru kot merilo za določitev povračila stroškov v zvezi z delom določita ta povračila v višini, kakršna je določena z uredbo. S tem glede višine povračila stroškov v zvezi z delom uredba postane inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi in so jo delodajalci dolžni upoštevati tudi po ugotovitvi neustavnosti uredbe.
izvršba na denarno terjatev dolžnika – rubež terjatve prenos terjatve – obstoj terjatve – spornost terjatve – terjatev, ki je v pravnem prometu – stečaj dolžnika – sodni depozit
Izvršilno sodišče se ni dolžno in upravičeno spuščati v vprašanje obstoja oziroma spornosti ali nespornosti terjatve, za katero upnik trdi, da jo ima dolžnik proti svojemu dolžniku.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – nevarnost za uveljavitev terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine
Sodišče prve stopnje bi začasno odredbo moralo dovoliti, saj je upnik v preteklosti nepremičnini že obremenjeval. Nadaljnje obremenjevanje pa bi uveljavitev terjatve precej otežilo. Če namena obremenjevanja dolžnik nima več, ob že izkazani obremenjenosti nepremičnin izdaja začasne odredbe zanj ne bi pomenila nastanka škode, s tem pa je izpolnjen pogoj iz tretjega odstavka 270. člena ZIZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0073812
ZEPT člen 11. OZ člen 178, 179, 179/1, 179/2. KZ-1 člen 158, 158/3, 160, 160/4.
čast in dobro ime – razžalitev – žaljiva obdolžitev – namen zaničevanja – vzročna zveza – blog – gostiteljstvo – odstranitveni zahtevek – začasna odredba – objava sodbe – višina odškodnine za nepremoženjsko škodo
Žaljiva obdolžitev pomeni očitek nekega dogodka ali določenega objektivnega in subjektivnega stanja oziroma dejstva, katerega resničnost oziroma neresničnost se lahko dokazuje, medtem ko razžalitev obsega negativno vrednostno sodbo o določeni osebi ali dejanje, s katerim storilec nekomu neupravičeno odreka spoštovanje, mu jemlje ugled ali s katerim zoper nekoga seje sovraštvo, prezir, prepir oziroma ga smeši, pri čemer se storilec ne more braniti z zatrjevanjem resničnosti takih izjav.
Ponudnik storitev gostiteljstva ni odgovoren za podatke, ki jih je shranil na zahtevo prejemnika storitve, vendar le, če ne ve za protipravno dejavnost ali podatek in mu v zvezi z odškodninsko odgovornostjo niso znana dejstva ali okoliščine, iz katerih izhaja protipravnost, ali pa nemudoma, ko mu je protipravnost znana, ukrepa tako, da podatke odstrani ali onemogoči dostop do njih. V kolikor ne ravna tako, je odškodninsko odgovoren za podatke, ki jih je shranil na zahtevo prejemnika storitve.
Besedila 178. čl. OZ nikakor ni mogoče razumeti tako, da je s sankcijo objave sodbe nujno mišljena objava celotne pisne sodbe. Objava „celotne sodbe“ bi pravzaprav pomenila zmotno uporabo materialnega prava, ker je to v konkretnem primeru v nasprotju z namenom sankcije objave sodbe iz 178. čl. OZ.
delen odvzem poslovne sposobnosti – izrek sklepa o odvzemu poslovne sposobnosti – opredelitev poslov
Sklep je pomanjkljiv, ker se ne opredeli do vprašanja, katera so tista področja, na katerih je nasprotni udeleženec še sposoben oziroma ni več sposoben za sprejemanje pravnoposlovnih odločitev.
Zmotno je stališče, da bi toženec (kot darovalec) tožniku (kot obdarjencu) dejansko izročil nepremičnino le, če bi mu izstavil tudi zemljiškoknjižno dovolilo. Zadošča, da je stvar obdarjencu dejansko prepusti v posest tako, da obdarjenec nepremičnino lahko uživa. Vprašanje prenosa lastninske pravice je treba obravnavati kot dolžnost darovalca v zvezi z izpolnitvijo pogodbe.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0068724
URS člen 8. Haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče člen 11. ZMZPP člen 2, 4. OZ člen 368.
razmerja z mednarodnim elementom - uporaba določil mednarodne konvencije - haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče - pravo, ki ga je treba uporabiti - pravo kraja prometne nesreče - evropska direktiva 2000/26/es - notifikacija korespondenčni zavarovalnici - denarna odškodnina - zastaranje
Ustava RS v 8. členu določa, da ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe obvezujejo Slovenijo in se uporabljajo neposredno, iz česar izhaja, da je za uporabo Haaške konvencije o zakonu, ki velja za prometne nesreče, na teritoriju RS pomembno samo to, da je podpisnica konvencije Slovenija.
Haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče, se uporabi tudi v primeru, če država, v kateri se je pripetila nesreča, ni podpisnica konvencije. To posredno določa njen 11. člen.
Zamud pri plačilih ni mogoče obravnavati kot običajen rok izpolnitve. Toda po presoji pritožbenega sodišča je v primeru, če je dobavitelj pripravljen kreditirati tožečo stranko s tem, da pristane na poplačilo svoje prejšnje dobave kot pogoj za izvedbo novih dobav, pri tem pa niti ne terja plačila zamudnih obresti, edino logičen zaključek, da je bil rok poplačila pred izvedbo novih dobav med pravdnima strankama ustaljena poslovna praksa, s tem pa o zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti poplačila dobav niti ni mogoče govoriti.
ZPP člen 87, 87/3, 89, 89/1, 89/2, 336, 346, 346/1.
pooblaščenec – odvetnik – oseba, ki je opravila pravniški državni izpit – nedovoljena pritožba
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pooblaščenka ni izkazala zahtevane kvalifikacije o opravljenem pravniškem državnem izpitu, zaradi česar je potrebno pritožbo šteti kot nedovoljeno in jo zavreči.
stvarna služnost – varstvo služnosti – konfesorna tožba – prenehanje služnosti na podlagi odločbe - nekoristnost
Pri presoji koristnosti služnosti pa je treba v celoti izhajati iz potrebe gospodujočih zemljišč. Nekoristnost mora biti objektivna in popolna. Stvarna služnost poti čez služeče zemljišče je lahko še vedno v korist gospodujočega zemljišča, čeprav ima to zemljišče drugačno možnost povezave. Služnostna pot je lahko za lastnika gospodujočega zemljišča enostavnejša ali zahteva manj napora. Zato se zgolj zmanjšanje koristnosti ne sme šteti za razlog, zaradi katerega bi bilo mogoče zahtevati prenehanje služnosti zaradi nekoristnosti.
Tožbenemu zahtevku, naj se ugotovi, da je sporna zapustničina oporoka neveljavna, sodišče v nobenem primeru ne bi smelo ugoditi, ker tožba v tem delu ni sklepčna. Če podpis zapustnika na oporoki ni pristen, gre za napako v obliki oporoke, ki po 64. členu ZD povzroči njeno neveljavnost. Enako pravno posledico ima po 59. členu ZD pomanjkanje oporočne sposobnosti oziroma nerazsodnost zapustnika v času sestave oporoke. Zaradi takšnih pomanjkljivosti pa oporoka ni nična, ampak zgolj izpodbojna. Upravičenec mora zato zahtevati njeno razveljavitev, ki jo lahko doseže le z ustreznim oblikovalnim zahtevkom.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - terjatev iz delovnega razmerja - umik tožbe - stroški postopka - spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja
Tožnica je morala vložiti tožbo v zavarovanje svojih pravic. Tožena stranka je tožbeni zahtevek izpolnila šele po vložitvi tožbe, tožnica pa s tem, ko ni takoj umaknila tožbe (ampak je to storila nekaj mesecev kasneje), ni zlorabljala svojih procesnih pravic. Upravičena je do povrnitve stroškov za vložitev tožbe, tožena stranka pa mora kriti svoje stroške postopka, saj gre za spor v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072858
OZ člen 49, 49, 49/3, 111, 111/1. SPZ člen 64, 64/1.
sklenitev pogodbe – zmota - prevara – povrnitev škode zaradi na podlagi prevare sklenjene pogodbe – odstop od pogodbe
Škodo, ki jo lahko zahteva tisti pogodbenik, ki je bil k sklenitvi pogodbe zapeljan s prevaro, predstavlja bodisi pozitivni bodisi negativni pogodbeni interes ali eventualna škoda. V obravnavanem primeru pa zatrjevane škode ni mogoče opredeliti kot nobeno izmed navedenih škod. Glede na siceršnje neprerekane ugotovitve sodišča prve stopnje ter glede na neprerekane trditve tožnika, da je odstopil od pogodbe, ima namreč tožnik v razmerju do sopogodbenika kondikcijski zahtevek za vrnitev plačane kupnine oziroma tistega, kar je na podlagi razvezane pogodbe dal.
ustanovitev nujne poti - določenost poti - nadomestilo za uporabo nujne poti
Ker gre v obravnavanem primeru za obstoječo pot, ki jo predlagatelj že nekaj časa uporablja (in ki očitno zadošča kot potrebna povezava), bi bila kakršnakoli njena razširitev v nasprotju s tem institutom.
Pojmovno se plačilo nadomestila zaradi dovolitve nujne poti ne more »nanašati« na samega lastnika (z nujno potjo) obremenjene nepremičnine (in sicer ker tudi če pot uporablja, uporablja »zgolj« lastno nepremičnino). K plačilu nadomestila je lahko zavezan zgolj (drug) lastnik sosednje nepremičnine, v korist katere se pot po obremenjeni nepremičnini uporablja.
ZIZ člen 257, 257/1, 258, 258/1. ZIZ-I člen 4, 9, 11.
predhodna odredba – uveljavitev novele zakona – domneva obstoja nevarnosti
V utemeljitev svojega stališča se pritožnik sklicuje na določbo 9. člena ZIZ-I, po kateri se postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo vložen pred uveljavitvijo novele, nadaljujejo in končajo po noveli. Pri tem spregleda, da se določba 9. člena ZIZ-I nanaša na uporabo spremenjenih postopkovnih, ne pa na uporabo spremenjenih materialnopravnih določb zakona, zato za konkretno sporno vprašanje ni uporabljiva. Glede spremenjenih materialnopravnih določb zakona, med katere prav gotovo sodi uzakonitev domneve nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve brez izdaje predhodne odredbe onemogočena ali otežena, pa lahko sodišče uporabi le določbo 11. člena ZIZ-I. Vse zakonske elemente domneve obstoja nevarnosti skupaj (za dolžnika in upnika) lahko uporabi le, če so se izpolnili pogoji za uporabo novele od 16. aprila 2011 dalje.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – sredstvo zavarovanja
Začasne odredbe za zavarovanje denarnih terjatev (takšno terjatev uveljavlja tožnik zoper toženko) so namenjene zavarovanju njihove bodoče izvršbe. V skladu s prvim odstavkom 271. čl. ZIZ sme sodišče za zavarovanje denarne terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen tega zavarovanja. Upoštevaje navedeno mora biti predlagana takšna začasna odredba, s katero je v prvi vrsti sploh mogoče doseči ohranitev dolžnikovega premoženja.