predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pravna oseba – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks - pozitivni poslovni izid
Izkazan pozitivni poslovni izid zadostuje za zaključek, da pogoji za oprostitev plačila sodnih taks niso izpolnjeni, pri čemer razen doplačila manjkajoče takse v višini 78,00 EUR, taksna obveznost za tožečo stranko še ni nastala.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – nevarnost za uveljavitev terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine
Sodišče prve stopnje bi začasno odredbo moralo dovoliti, saj je upnik v preteklosti nepremičnini že obremenjeval. Nadaljnje obremenjevanje pa bi uveljavitev terjatve precej otežilo. Če namena obremenjevanja dolžnik nima več, ob že izkazani obremenjenosti nepremičnin izdaja začasne odredbe zanj ne bi pomenila nastanka škode, s tem pa je izpolnjen pogoj iz tretjega odstavka 270. člena ZIZ.
določitev nujne poti – potrebna pot za normalno rabo nepremičnine
Neobstoj potne zveze mora biti bodisi absoluten, kadar nepremičnina nima nobene potne zveze ali pa relativen, kadar ta možnost sicer je, vendar je povezana z nesorazmernimi stroški. Določitev nujne poti vedno pomeni omejitev lastninske pravice za zavezanca, zato je potrebno razloge za dovolitev nujne poti presojati omejevalno.
Inštitut nujne poti je namenjen nepremičnini, da pridobi povezavo z javno cesto, ki je nujno potrebna za njeno normalno rabo. To povezavo pa bo predlagatelj lahko zagotovil preko svojih nepremičnin.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Ugotovitev, da Uredba o povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela ni v skladu z ustavo, ne vpliva na ustavnost oziroma zakonitost tarifne priloge k SKPgd oziroma tarifne priloge k panožni kolektivni pogodbi, ki se glede višine povračila stroškov v zvezi z delom sklicujeta na uredbo. Ugotovitev neskladnosti z ustavo namreč ne vpliva na pravico strank kolektivne pogodbe, da v kolektivni pogodbi kot avtonomnem pravnem viru kot merilo za določitev povračila stroškov v zvezi z delom določita ta povračila v višini, kakršna je določena z uredbo. S tem glede višine povračila stroškov v zvezi z delom uredba postane inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi in so jo delodajalci dolžni upoštevati tudi po ugotovitvi neustavnosti uredbe.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - terjatev iz delovnega razmerja - umik tožbe - stroški postopka - spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja
Tožnica je morala vložiti tožbo v zavarovanje svojih pravic. Tožena stranka je tožbeni zahtevek izpolnila šele po vložitvi tožbe, tožnica pa s tem, ko ni takoj umaknila tožbe (ampak je to storila nekaj mesecev kasneje), ni zlorabljala svojih procesnih pravic. Upravičena je do povrnitve stroškov za vložitev tožbe, tožena stranka pa mora kriti svoje stroške postopka, saj gre za spor v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja.
nepremoženjska škoda – odmera odškodnine – poškodba nog, hrbtenice in zobovja
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi poškodb, ki jih je utrpel tožnik in sicer zlom sklepne ponvice levega kolčnega sklepa, brez večjega premika zlomljenih delov, zlom spodnje veje leve sramnice (del medenice) brez večjega premika, zlom trtice, raztrganino sprednje križne in medialne stranske vezi kolena, izgubo dveh zob in poškodbo proteze.
stvarna služnost – varstvo služnosti – konfesorna tožba – prenehanje služnosti na podlagi odločbe - nekoristnost
Pri presoji koristnosti služnosti pa je treba v celoti izhajati iz potrebe gospodujočih zemljišč. Nekoristnost mora biti objektivna in popolna. Stvarna služnost poti čez služeče zemljišče je lahko še vedno v korist gospodujočega zemljišča, čeprav ima to zemljišče drugačno možnost povezave. Služnostna pot je lahko za lastnika gospodujočega zemljišča enostavnejša ali zahteva manj napora. Zato se zgolj zmanjšanje koristnosti ne sme šteti za razlog, zaradi katerega bi bilo mogoče zahtevati prenehanje služnosti zaradi nekoristnosti.
Verodostojne listine oziroma listine, s katerimi mora upnik v skladu s 1. alinejo 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ izkazati obstoj poslovnega razmerja, se nanašajo na tiste poslovne dogodke, ki se vzpostavijo in zgodijo po volji strank. Račun ne predstavlja verodostojne listine za odškodninsko terjatev, zato na njeni podlagi tudi ni mogoče vzpostaviti domnevane nevarnosti v smislu 1. alineje 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2. ZPP člen 286, 287, 287/2, 339, 339/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - zaslišanje priče - zavrnitev dokazov
Razlogi, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje za zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje priče (češ da njena izpovedba ne bi mogla vplivati na odločitev sodišča), pomenijo vnaprejšnjo dokazno oceno, ki ni dopustna. Navedeno kršitev pravil ZPP je pritožbeno sodišče odpravilo na pritožbeni obravnavi, tako da je pričo zaslišalo.
Postopno upadanje prometa in posledično negativno poslovanje predstavlja utemeljen poslovni (ekonomski) razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana tožniku.
Tožena stranka je sodišču prve stopnje v določenem ji roku poslala izvirnik pritožbe v nemškem jeziku, žigosan in lastnoročno podpisan s strani zakonitega zastopnika tožene stranke. Ker tožena stranka pritožbe ni popravila na način, kot ga je v sklepu z dne 23. 12. 2011 določilo sodišče prve stopnje, popravljeni pritožbi namreč manjka slovenski prevod, overjen s strani zapriseženega tolmača, in zato popravljena pritožba ni primerna za obravnavo, je sodišče prve stopnje pravilno, skladno s četrtim odstavkom 108. člena ZPP, pritožbo zavrglo.
Domneva nevarnosti iz prve alineje 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ ni neizpodbojna.
Praktični (in kaznovalni) domet domneve je torej zgolj v prevalitvi dokaznega bremena za izkaz (ne-)ogroženosti plačila upnikove terjatve z upnika na dolžnika.
ZFPPIPP člen 233, 233/5, 384, 384/1, 384/4. ZPP člen 108.
zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja - poročilo o stanju dolžnikovega premoženja
Pritožnik neutemeljeno opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje namesto poročila o stanju njegovega premoženja (vsebino poročila določa drugi odstavek 384. člena ZFPPIPP), na katerem bi moral biti podpis dolžnika notarsko overjen) postopek osebnega stečaja začeti kar na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni z dne 25. 07. 2011, v katerem je navedeno vse njegovo premoženje. Višje sodišče ugotavlja, da navedeni sklep ne more nadomestiti poročila dolžnika o stanju njegovega premoženja in zato na njegovi podlagi ni mogoče začeti postopka osebnega stečaja.
ZDR člen 18, 83, 83/1, 83/2, 88, 88/1, 88/1-3, 88/2, 118, 118/1, 118/2. ZPP člen 286.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - pooblastilo - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero - prekluzija
Ker mora po izrecni določbi 18. člena ZDR pooblaščena oseba imeti pisno pooblastilo zastopnika delodajalca za vse odločitve, ki jih sprejema v imenu delodajalca, naknadna odobritev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo poda oseba brez pisnega pooblastila, ni mogoča. Odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo poda oseba brez pisnega pooblastila po 18. členu ZDR, je nezakonita.
vrednost spornega predmeta – posebna pritožba - Izpodbijanje sklepa s pridržano pritožbo
Izpodbijanje sklepa s pridržano pritožbo je odloženo in vezano na suspenzivni pogoj – da je stranka, ki bi bila sicer upravičena do pritožbe zoper sklep, sploh upravičena do pritožbe in da to svoje upravičenje, se pravi pritožbo zoper končno odločbo, tudi uresniči.
Ker je v obravnavani zadevi predmet postopka odškodninski zahtevek tožeče stranke do tožene stranke, ki s poroštveno zavezo družbe K. d.o.o. ni v nikakršni zvezi, odločitev o tožbenem zahtevku na pravni položaj družbe K. d.o.o., ne glede na to ali bo tožbenemu zahtevku ugodeno ali ne, ne bo imela vpliva.
novela zakona o sodnih taksah – napačen pravni pouk
Glede na to, da je sodišče prve stopnje v pravnem pouku zapisalo, da mora biti sodna taksa plačana ob vložitvi pritožbe, ter da bo sodišče pritožbo štelo za umaknjeno, če sodna taksa ne bo plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, je pravni pouk o pritožbi v delu, ki se nanaša na dolžnost plačila sodne takse za pritožbo, popoln.
nepravilno vročanje vabila na narok – osebna vročitev – vročitev s fikcijo – vročanje preko telefaksa – vročanje obvestila o preklicu naroka
ZPP sicer izrecno ne predpisuje osebnega vročanja obvestila o preklicu naroka, vendar bi bilo za vročanje takšnega obvestila, še posebej, ker je bil v Obvestilu o preklicu naroka z dne 15. 6. 2011 hkrati določen tudi nov datum poravnalnega naroka in prvega naroka za glavno obravnavo, potrebno uporabiti določbo 142. člena ZPP o osebnem vročanju.
ZDR člen 15, 42, 126, 131. Kolektivna pogodba o izredni uskladitvi plač za leto 2007 in načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih osebnih prejemkih za leti 2008 in 2009 člen 21, 21/2. Kolektivna pogodba o načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in regresu za letni dopust člen 12.
plača - prikrajšanje pri plači - regres za letni dopust - dokazno breme - pogodba o zaposlitvi - ustni dogovor
Dejstvo, da delodajalec delavcu ne izroči pisne pogodbe o zaposlitvi (kar bi moral storiti že 3 dni pred predvideno sklenitvijo), ne more iti v breme delavca v tem smislu, da bi delodajalec lahko za kakršnokoli dejansko izplačilo zatrjeval, da je bila v resnici dogovorjena nižja osnovna plača od tiste, ki izhaja iz plačilne liste, ter da se razlika nanaša na variabilni del, ki se je izplačeval ne glede na rezultate, oziroma kljub temu, da pozitivnih rezultatov sploh ni bilo. Na tak način bi delodajalec posledice svojega nepravilnega ravnanja dejansko prevalil na delavca in bi ta moral dokazovati vse tisto, kar bi v resnici moral dokazati delodajalec.