(ne)veljavnost oporoke - izpodbijana oporoka – razlogi, vezani na osebo oporočitelja – pomanjkljiva oblika – rok za vložitev tožbe
Tožnik zatrjuje neveljavnost oporoke zaradi pomanjkljivosti v obliki – gre za formalno pomanjkljivost oporoke, zato pride glede roka za vložitev tožbe v poštev uporaba 76. člena ZD.
Oporoka, ki je obremenjena s pomanjkljivostmi v obliki ni neveljavna sama po sebi, je izpodbojna in je stvar odločitve zainteresiranega dediča, ali jo bo pustil v veljavi ali jo bo izpodbijal. Izpodbija pa jo lahko le s tožbo, grajanje ne zadostuje, in to v roku enega leta, ko je izvedel za oporoko.
Ker je v obravnavani zadevi predmet postopka odškodninski zahtevek tožeče stranke do tožene stranke, ki s poroštveno zavezo družbe K. d.o.o. ni v nikakršni zvezi, odločitev o tožbenem zahtevku na pravni položaj družbe K. d.o.o., ne glede na to ali bo tožbenemu zahtevku ugodeno ali ne, ne bo imela vpliva.
nepravilno vročanje vabila na narok – osebna vročitev – vročitev s fikcijo – vročanje preko telefaksa – vročanje obvestila o preklicu naroka
ZPP sicer izrecno ne predpisuje osebnega vročanja obvestila o preklicu naroka, vendar bi bilo za vročanje takšnega obvestila, še posebej, ker je bil v Obvestilu o preklicu naroka z dne 15. 6. 2011 hkrati določen tudi nov datum poravnalnega naroka in prvega naroka za glavno obravnavo, potrebno uporabiti določbo 142. člena ZPP o osebnem vročanju.
oprostitev plačila sodnih taks – kriteriji za oprostitev plačila sodnih taks – brezposelnost stranke
Zgolj brezposelnost tožnice sama po sebi ni razlog oprostitve plačila sodnih taks, ampak je treba tudi v tem primeru ugotavljati siceršnje premoženjsko stanje predlagatelja in morebitnih družinskih članov.
ZPP člen 184, 184/2, 214, 214/2, 458, 458/1. ZFPPIPP člen 224, 224/2, 224/2-1, 224/2-2, 388. ZGD-1 člen 3, 3/6, 7, 7/1.
spor majhne vrednosti – začetek stečajnega postopka – omejitev poslovne sposobnosti – odgovornost samostojnega podjetnika posameznika – osebni stečaj – pobot - priznanje dejstev – sprememba tožbe
Dejstvo, da je bil nad tožečo stranko začet postopek osebnega stečaja, vpliva zgolj na modaliteto izpolnitve obveznosti tožene stranke (namesto na transakcijski račun tožeče stranke, na upraviteljev fiduciarni račun). V obveznostnem razmerju namreč še vedno kot upnica nastopa tožeča stranka.
Z začetkom stečajnega postopka samostojni podjetnik posameznik izgubi status podjetnika, in se postopek proti njemu vodi kot postopek osebnega stečaja za vse terjatve, ki jih imajo katerikoli upniki proti tej osebi, ne glede na to, ali gre za osebne terjatve ali za terjatve iz dejavnosti nekdanjega podjetnika (poslovne terjatve). V stečajno maso gre vse premoženje osebe, brez ločitve na „poslovno“ in „neposlovno“ premoženje.
spor majhne vrednosti – nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja – protispisnost – dokazna ocena
Tožena stranka v pritožbi izrecno navaja, da je sodišče prve stopnje iz celotne izpovedbe priče upoštevalo le izsek njegove izpovedbe, ki pa je iztrgan iz konteksta, kar pomeni absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V konkretnem primeru zatrjevana kršitev s strani tožene stranke ne pomeni protispisnosti, temveč tožena stranka očitno napada dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki pa v sporih majhne vrednosti pred sodiščem druge stopnje ni predmet preizkusa.
Zakon določa različne pravne možnosti, s katerimi stranka doseže preizkus zakonitosti in pravilnosti sodne odločbe. Za določene vrste sklepov, med katerimi je tudi pozivni sklep za dopolnitev vloge, posebna pritožba ni predvidena, ampak jih je mogoče izpodbijati šele v pritožbi zoper končno odločbo; gre za tako imenovano pridržano pritožbo.
Tožbeni zahtevek ni individualiziran, kar nenazadnje ugotavlja tudi sodišče prve stopnje. Če bi sodišče prve stopnje ugodilo takemu tožbenemu zahtevku, bi toženi stranki v Sloveniji za vselej prepovedalo tržiti katerekoli izdelke pod imenom BANINI DOMAČIJA, tudi če bi tožena stranka spremenila svoj znak in embalažo tako, da njen znak v ničemer ne bi več spominjal na blagovno znamko tožeče stranke "Domačica" in na njeno embalažo, v kateri trži te svoje kekse. Ker pa iz trditvene podlage tožeče izhaja, da se poteguje za odstranitev s slovenskega trga le tistih izdelkov tožene stranke, ki kršijo njeno blagovno znamko in s katerimi nelojalno konkurira tožeči stranki, teh izdelkov pa v tožbenem zahtevku ni opredelila, tožbeni zahtevek ni določen. Zato tožba ni popolna v smislu prvega odstavka 180. člena ZPP.
nepopolna tožba – poziv na dopolnitev tožbe – zavrženje tožbe
Tožnik je bil pozvan na popravo/dopolnitev in bil opozorjen na posledice svoje opustitve. Vendar pozivu sodišča prve stopnje ni sledil, saj v zato danem roku tožbe ni popravil/dopolnil. Zato je sodišče prve stopnje njegovo tožbo upravičeno zavrglo.
spor majhne vrednosti – dovoljeni pritožbeni razlogi – dejansko vprašanje
Ugotovitve o tem, ali je P. d.o.o. prenesla terjatve na B. d.o.o., kdaj je slednji toženi stranki poslal obvestilo o obrestih ter kdaj je P. d.o.o. toženi stranki poslala obvestilo o odstopu terjatev, so dejanske narave.
Uredba Sveta ES št. 2201/2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo člen 3 - 17.
pristojnost slovenskega sodišča v sporu z mednarodnim elementom - dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - določitev preživnine za mladoletnega otroka - določitev stikov - spor med bivšima izvenzakonskima partnerjema
Za odločanje o postavljenih tožbenih zahtevkih na dodelitev otroka in izdajo začasne odredbe so relevantne ustrezne določbe Uredbe Sveta ES št. 2201/2003 z dne 27.11.2003 (Uredba Bruselj II) in Uredbe Sveta ES št. 44/2001 z dne 22.12.2000 (Uredba Bruselj I). Ob uporabi teh določb lahko ugotovimo, da pristojnost slovenskih sodišč (v predmetnem sporu z mednarodnim elementom) ni podana.