ZZkat člen 14, 14. ZOR člen 1093, 1093. ZPP člen 181, 181.
ugotovitvena tožba - sklepčnost tožbe
Ugotovitveni zapisnik, ki ga v mejnem ugotovitvenem postopku podpišejo vsi prizadeti lastniki oziroma uporabniki, ni upravni akt, ampak pogodba o poravnavi, za katero veljajo splošne določbe o dvostranskih pogodbah, če ni zanjo v ZOR določeno kaj drugega.
Tožnik od sodišča ni zahteval ugotovitve neobstoja pravnega razmerja - ničnosti sklenjenega dogovora - ampak je zahteval, naj se ugotovi (ne)obstoj spornih dejstev - da zapisnika ni podpisal in da meja ni bila nesporno ugotovljena. Ker z ugotovitveno tožbo ni mogoče zahtevati ugotovitve spornih dejstev, tožba tožnika ne vsebuje pravilnega pravnega sklepa - je torej nesklepčna.
ZPPSL člen 111, 111/3, 134, 146, 146/4, 111, 111/3, 134, 146, 146/4. ZIZ člen 170, 170/1, 170/2, 170, 170/1, 170/2. ZZK-1 člen 134, 247, 134, 247.
prodaja nepremičnine
Tudi v stečajnem postopku, ki je po svoji naravi generalna izvršba, je mogoče vsak tak način prodaje, kot je mogoč v izvršilnem postopku. Ker se v izvršilnem postopku kupec nepremičnine in zastavni upnik lahko sporazumeta, da ostane zastavna pravica na nepremičnini tudi po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine, s tem da kupec prevzame toliko dolžnikovega dolga proti temu upniku, kolikor bi mu pripadalo v stečajnem postopku, lahko tak način prodaje dovoli tudi stečajni senat, pod pogojem, da se s tem dosežejo ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov (primerjaj z določilom 4. odstavka 146. člena ZPPSL, ki se nanaša na prodajo dolžnika).
Pritožnik, kot pravilno opozarja v pritožbi, v vlogi ni predlagal vstopa v pravdo namesto prvotno tožeče stranke, pač pa se je z vlogo pridružil tožeči stranki kot sospornik, saj je tožeča stranka v času vložitve te vloge še obstajala. Prvostopenjsko sodišče bi zato moralo presojati, ali so podani pogoji za sosporništvo tožečih strank v predmetnem sporu v smislu 191. člena ZPP. O tem odločilnem dejstvu pa izpodbijani sklep nima razlogov, zato ga ni mogoče preizkusiti (14. točka 2. odstavka 339. člena ZPP). Tudi v primeru, če sodišče ugotovi, da posebne predpostavke za sosporništvo niso bile izpolnjene, tožbe pritožnika ne more zavreči, pač pa sodišče lahko odredi le ločitev pravd (primerjaj Juhart, Civilno procesno pravo FLRJ - stran 309 in Triva, Bjelajec, Dika, GPPP - stran 357).
Pravdni stranki sta sklenili kreditno pogodbo, na podlagi katere sta se toženi stranki obvezali vrniti prejeti kredit v mesečnih anuitetah (deli glavnice kredita in pogodbenih obresti). Gre za posebne obveznosti toženih strank vračila anuitet kredita, oziroma za dela samostojne terjatve tožeče stranke, za katere velja triletni zastaralni rok.
ZUP člen 114, 114/1, 114/3, 114, 114/1, 114/3. ZDSS člen 36, 36/1, 37/3, 36, 36/1, 37/3.
stroški postopka - povrnitev stroškov
Z izpodbijanim delom sodbe je zakonito ohranjen v veljavi zavrnilni sklep toženca glede povračila stroškov za zastopanje v predsodnem postopku, saj tudi glede povračila teh stroškov velja v upravnem postopku načelo, da nosi stranka sama svoje stroške za zastopanje. Stroške zastopanja je glede na 3. odst. 114. člena ZUP mogoče le izjemoma naložiti v povračilo, pri čemer se potrebnost in upravičenost zastopanja stranke v upravnem postopku presoja glede na upravno stvar v vsakokratnem primeru. V tem primeru je tožena stranka kljub razveljavitvi posamičnih upravnih aktov iz predsodnega postopka še vedno upravičena do vrnitve preveč danih prejemkov iz naslova nadomestila za brezposelnost in zato niso izkazani pogoji po 3. odstavku 114. člena ZUP za povrnitev stroškov zastopanja.
Osnova za davke od osebnih prejemkov (po 1. alinei 1. odst. 16. čl. ZDoh) so tudi drugi prejemki iz delovnega razmerja. Med te druge prejemke je potrebno šteti tudi odpravnino, ki je bila dogovorjena s sporazumom o prenehanju delovnega razmerja.
Pogodbeno dogovorjene pravice do odpravnine oz. pravice do odpravnine na podlagi 250. čl. ZGD je potrebno obravnavati kot pravico v zvezi z delovnim razmerjem, če je predčasno razrešeni poslovodja v delovnem razmerju.
Delodajalec ravna zakonito, če od dogovorjene odpravnine obračuna in odvede prispevke za socialno varnost (3. čl. ZPSV).
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4. ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-6.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe
Nepodpis pisnega odpravka odpovedi s strani direktorja tožene stranke, ob dejstvu, da je istega dne, ko je bila odpoved izdana, direktor podpisal zapisnik o zagovoru tožnika, nima za posledico neveljavnosti odpovedi.
Pri presoji zatrjevane zamude 15 dnevnega prekluzivnega roka za izdajo izredne odpovedi po 2. odst. 110. čl. ZDR je pomemben datum izdaje odpovedi, ne pa dan vročitve odpovedi delavcu.
Sodišče presoja pogoj sklepčnosti tožbe iz 3. tč. 1. odst. 318. čl. ZPP na podlagi predpostavke, da so trditve v tožbi resnične. Če pravna posledica, ki jo tožnik zahteva v tožbi, izhaja iz trditev v sami tožbi, je tožba sklepčna.
Pri presoji pogoja po 4. tč. 1. odst. 318. čl. ZPP se sodišče ne spušča v ugotavljanje dejanskih navedb, to je v presojo resničnosti teh navedb oz. dokazovanje v tožbi postavljenih trditev (ker se šteje, da so resnične), ampak presoja le skladnost med tožbenimi navedbami in priloženimi dokazili.
Če dogovor o konkurenčni klavzuli ne vsebuje tudi dogovora o ustreznem materialnem nadomestilu, do katerega bi bil delavec upravičen v primeru spoštovanja konkurenčne klavzule, takšen dogovor ni skladen z ustavnim načelom pravne in socialne države, v okvir katerega spada tudi načelo ekvivalence iz odplačnih pogodbenih razmerij. Dogovora, ki enostransko omejuje in obremenjuje le delavca, ne da bi ta za dogovorjene omejitve zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule dobil ustrezno materialno nadomestilo, ni mogoče upoštevati.
Dogovor o konkurenčni klavzuli, s katerim se zavaruje le ustavna pravica delodajalca o prepovedi nelojalne konkurence, ne da bi se zavarovala tudi ustavna pravica delavca do proste izbire zaposlitve oziroma svobodne gospodarske pobude, ni v skladu z ustavnim načelom pravne države, zato je na podlagi 103. člena ZOR ničen.
ZZ člen 35, 35, 35. ZDR (1990) člen 8, 8. ZPP člen 111, 111/2, 111, 111/2. ZUP člen 100, 100/2, 100, 100/2.
razpis za imenovanje direktorja - računanje rokov - bistvena kršitev določb postopka
Roki, določeni v ZDR in ZZ so procesni roki. ZZ in ZDR ne določata načina štetja rokov, zato je sodišče dolžno zakonsko praznino zapolniti z ustrezno razlago. Štetje oz. računanje rokov določata ZPP in ZUP, po obeh pa se dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, ne všteva v rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan. Napačno štetje roka (da se v rok šteje tudi dan objave), ki vzame delavcu oz. kandidatu pravico sodelovanja na natečaju, je bistvena kršitev, ki vpliva na zakonitost sprejete odločitve.
1. Delodajalec, ki delavcu izroči pisno odpoved, takšne odpovedi ne more kadarkoli enostransko preklicati. Če je namreč delavec odpoved že prejel, je s stališča pogodbenega prava potrebna tudi njegova privolitev v kasnejši preklic odpovedi. V primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi takoj preneha pogodbeni odnos med delavcem in delodajalcem, zato mora za ponovno vzpostavitev oz. nadaljevanje takšnega odnosa v primeru preklica odpovedi obstajati soglasje nasprotne stranke (delavca) za takšno nadaljevanje. Isto velja v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ko je dokončna sprememba delovnopravnega statusa delavca odložena do poteka odpovednega roka. Kljub temu delavec ni dolžan sprejeti preklica takšne odpovedi.
2. V kolikor se delavec ne strinja z redno oz. izredno odpovedjo, lahko vloži tožbo na sodišče z zahtevkom za nezakonitost takšne odpovedi, stranki pa lahko spor rešita z izvensodno poravnavo (s katero se obe strinjata, da preklic odpovedi velja in se strinjata tudi s posledicami takšnega preklica, nakar tožnik umakne tožbo) ali tako, da tožena stranka pripozna tožbeni zahtevek ali da stranki skleneta sodno poravnavo. Ne more pa delodajalec le izvensodno preklicati odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu, obenem pa vztrajati, da sodišče o tožbenem zahtevku delavca za razveljavitev takšne odpovedi meritorno odloči in zahtevek zavrne, oz. zahtevati, da delavec v takšnem primeru umakne tožbo.
ZIZ člen 272, 272/2, 272, 272/2. ZDR člen 85, 85/3, 88, 88/1, 88/1-1, 85, 85/3, 88, 88/1, 88/1-1.
začasna odredba - nedenarna terjatev
Tožnikova pavšalna sklicevanja na dolgotrajnost sodnega postopka ter da bo zaradi starosti nezmožen pridobiti novo zaposlitev, ki niso potrjena z nobenimi konkretnimi dejstvi oz. škodnimi posledicami, ne morejo predstavljati nastanka težko nadomestljive škode kot predpostavke za zavarovanje vtoževanega zahtevka.
Pritožbeno sodišče sicer ne soglaša z zaključkom prvostopnega sodišča, da bi tožena stranka za uspešno izkazovanje nastanka svoje terjatve morala izkazati, da je terjatev iz naslova pogodbene kazni specificirano uveljavljala z obračunom kazni. Takšna obveznost namreč ne izhaja iz 5. odst. 273. člena ZOR. Za nastanek terjatve iz naslova pogodbene kazni zadošča že izrecna konkretizirana izjava upnika dolžniku, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni. Kako in na kakšen način pa bo upnik to svojo pravico uveljavil (npr. z direktnim zahtevkom do dolžnika, s pobotnim ugovorom ali z ugovorom znižanja plačila dolžnikove terjatve in podobno), pa je stvar odločitve samega upnika. Kljub navedenemu napačnemu izhodišču pa je na osnovi dokaznega postopka, ki ga je izvedlo prvostopno sodišče, njegova odločitev pravilna. Da bi tožena stranka uspela s svojim ugovorom, bi morala dokazati, da je tožeči stranki pravočasno podala ustrezno izjavo v smislu 5. odst. 273. člena ZOR.
S strani trasanta podpisani in ne v celoti izpolnjeni ček v trenutku, ko več ne ustreza prvi volji trasanta, čeprav iz razlogov nastalih v valutnem razmerju, ne deli drugačne usode kot ukradeni ali izgubljeni in kasneje s strani nepooblaščene osebe izpolnjeni ček.
Po določbi 79. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, katero je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo, določi sodišče višino prispevka za preživljanje otrok v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami. Otrokove potrebe so tako uzakonjene kot nedoločen pravni standard, katerega je potrebno ocenjevati v vsakem konkretnem primeru posebej ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin. Pomenijo nepokrito potrebo po denarnem znesku staršev kot preživljalskih zavezancev, ki je namenjen zadovoljevanje otrokovih življenjskih potreb. Za ugotovitev te nepokrite potrebe pa je potrebna celovita presoja vseh v poštev prihajajočih okoliščin, med katere nedvomno spadajo tudi eventuelni lastni dohodki otrok, ki zmanjšujejo potrebo po prispevku staršev. Zakonsko opredeljene potrebe otrok so torej tudi matematična razlika med oceno vseh stroškov preživljanja otroka in eventuelnimi prihodki, ki jih ima otrok oz. ki so namenjeni za kritje otrokovih stroškov. Če torej otrok tudi s svojimi prihodki prispeva k zadovoljevanju svojih potreb, je potrebno tudi to okoliščino upoštevati in sorazmerno zmanjšati prispevek staršev.
Za določitev predlagateljice kot najemnice stanovanja je bilo odločilno dejstvo, da sta bila oba mladoletna otroka s pravnomočno sodbo dodeljena v varstvo in vzgojo predlagateljici.
povprečnina - zavrženje zahteve za obnovo kazenskega postopka
Utemeljena pa je pritožba obsojenega v delu, ko se pritožuje glede odmerjene povprečnine. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da postopek glede obnove kazenskega postopka sploh še ni stekel, saj je bila zahteva za obnovo zavržena, zato obsojeni ni dolžan plačati povprečnine. Podana namreč ni formalna predpostavka iz člena 98/a ZKP, da se mora postopek že začeti, kar v obravnavanem primeru ni bil slučaj, saj postopek za obnovo ni stekel. Zato je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi obsojenega v zvezi s povprečnino in izpodbijani sklep v tem delu z razveljavitvijo odpravilo, kot izhaja iz njegovega izreka.