Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 18, 18/1, 18/1-b.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - predaja Republiki Hrvaški - sistemske pomanjkljivosti - začasna odredba
Izjave tožnika na osebnem razgovoru ne izkazujejo obstoja sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in da za izjave o tem, da bi ga na Hrvaškem deportirali v Turčijo, ni predložil nobenega dokaza. Pravilno je tudi ugotovila, da imajo prosilci za azil na Hrvaškem podobne pravice kot v Sloveniji, zato vrnitev v to državo Evropske unije ne more in ne sme biti sporna, da je Republika Hrvaška polnopravna članica Evropske unije in spoštuje pravni red Evropske unije ter da tožnik ni navedel konkretnih dogodkov, zaradi katerih ga Slovenija ne more oziroma ga ne bi smela vrniti v Republiko Hrvaško. Na podlagi navedenega je pravilno sklepala, da ni utemeljenih razlogov za prepričanje, da bi bil ob vrnitvi v Republiko Hrvaško podvržen nečloveškemu ali poniževalnemu ravnanju.
Ker je sodišče pojasnilo, da ne sledi navedbam, da bi bil tožnik v primeru predaje Hrvaški izpostavljen nevarnosti ponižujočega in nečloveškega ravnanja, je iz enakih razlogov zavrnilo tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe.
čakanje na delo - COVID-19 - nadomestilo plače - pravica do delnega povračila nadomestila plač za skrajšani delovni čas - pravočasnost vloge - objektivni rok
Sodišče sodi, da je zakonska določba prvega odstavka 30. člena ZIUOOPE jasna in nedvoumna, že iz njene jezikovne razlage pa jasno izhaja, da mora delodajalec pri uveljavljanju predmetne pravice spoštovati kumulativno oba roka - vlogo mora vložiti v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, v nobenem primeru (tudi če bi npr. delavca na začasno čakanje na delo napotil manj kot osem dni pred 30. 6. 2020) pa je ne more vložiti po 30. 6. 2020. Navedena roka sta materialna prekluzivna roka, zamuda kateregakoli od teh rokov pa ima za posledico izgubo obravnavane pravice.
ZSMKR člen 12, 12/2, 12/5. Direktiva Sveta 2002/55/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena zelenjadnic člen 3, 3/1, 3/2.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - prepoved prometa z živili
Iz 3. člena Direktive 2002/55/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena zelenjadnic jasno izhaja, da države članice lahko predpišejo, da je dovolj vpis v sortne liste, v kateri od držav članic, česar pa slovenski zakonodajalec ni storil. Šele v primeru, da bi slovenski zakonodajalec na tak način prenesel direktno v notranji pravni red, bi se tožeča stranka lahko uspešno sklicevala, da sta sortni listi vpisani v italijanski seznam sortnih list in da to zadošča za trženje tudi v Republiki Sloveniji.
Če stranka nima pravno zavarovanega konkretnega upravičenja, torej, če je za potrebe odločanja o začasni odredbi izkazana zgolj možnost premoženjske koristi in možnosti širjenja obsega koncesijske dejavnosti – potem težko popravljiva škoda ni izkazana v zadostni meri.
mednarodna zaščita - prošnja za priznanje mednarodne zaščite - status begunca - subsidiarna zaščita - preganjanje - verodostojnost - dokazna ocena - prosilec iz Alžirije
Okoliščine oziroma dejanja, ki jih tožnik zatrjuje, ne utemeljujejo njegovega strahu pred preganjanjem v smislu ZMZ-1, oziroma njegovim izjavam o specifičnih individualnih okoliščinah in dejanjih ni mogoče verjeti, ker ni bila ugotovljena tožnikova splošna verodostojnost, pa toženi stranki pri odločanju o priznanju mednarodne zaščite tožnikovih izjav ni bilo treba preverjati glede na informacije o izvorni državi, saj z njimi ni mogoče nadomestiti subjektivnega elementa.
evidentiranje urejenega dela meje - poprava odločbe - očitna pisna pomota
Predstavljena določba 223. člena ZUP jasno opredeljuje doseg popravnega sklepa: namenjen je izključno popravi očitnih pomot. Pri pomoti gre za zmotni zapis dejansko izjavljene volje organa, s popravo takšne pomote pa se ne ustvarja ničesar novega in se odločba tudi ne dopolnjuje; s popravo se doseže samo to, da odločba izraža stanje, kot je bilo ugotovljeno v postopku pred njeno izdajo, in da odločba izraža pravni učinek, ki ustreza temu stanju. S popravo zato ni mogoče popravljati zmotno izražene volje, do katere je prišlo npr. zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ali zmotne uporabe materialnega predpisa na ugotovljeno dejansko stanje.
ZEN člen 29, 35, 35/1, 35/2. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (2007) člen 7, 8, 20, 20/1.
evidentiranje meje - elaborat ureditve meje - izračun površin zemljišča
Ker je kot urejeno mogoče evidentirati le mejo ali del meje, če je bil postopek urejanja te meje pravilen in zakonit, predmetni elaborat ureditve meje pa izračuna površine predmetnih parcel ne vsebuje, čeprav ga je tožnica kot lastnica v postopku zahtevala, je prvostopenjska odločba o evidentiranju urejene meje nezakonita.
parcelacija - odločba o parcelaciji - ničnost odločbe - ničnostni razlogi - prisiljenje ali drugo nedovoljeno ravnanje - neobstoj ničnostnih razlogov
Odločba se lahko izreče za nično le iz razlogov, ki so taksativno našteti v 279. členu ZUP, in predstavljajo najtežje kršitve pravil postopka, zaradi česar uporaba tega pravnega sredstva ne dopušča široke razlage ničnostnih razlogov (prim. sodba X Ips 276/2007 z dne 24. 3. 2009, I Up 397/2005 z dne 7. 9. 2005, X Ips 851/2006 z dne 18. 2. 2010 ter sodba in sklep X Ips 391/2012). Drugo nedovoljeno ravnanje bi moralo biti uperjeno zoper uradno osebo, ki je v zadevi odločala, pri čemer bi moralo vplivati na njeno voljo, da bi izdala drugačno odločbo, kot bi jo izdala, če tega pritiska, izsiljevanja ali drugega nedovoljenega ravnanja ne bi bilo.
izdaja gradbenega dovoljenja - presoja vplivov objekta na okolje - mnenje - kulturnovarstveni pogoji
Toženka ni vezana na mnenja mnenjedajalcev in je bila dolžna sama presoditi, ali je nameravana gradnja v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Pri tej presoji ni smela spregledati nobenega od mnenj Zavoda, temveč je morala presoditi vsa v postopku pridobljena mnenja ter se do njih obrazloženo opredeliti.
Ker gre v obravnavani zadevi za poseg z vplivi na okolje, za katerega je predpisana pridobitev gradbenega dovoljenja v integralnem postopku po določbah GZ, pomeni, da Zavod soglasje k projektni dokumentaciji poda v obliki mnenja.
Za posege, za katere je predpisana pridobitev projektnih pogojev, je te treba pridobiti tudi v integralnem postopku. Ureditev v integralnem postopku je od siceršnjega postopka izdaje gradbenega dovoljenja drugačna le v tem, da se pridobivanje mnenj ne izvede pred vložitvijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, temveč se izvede v okviru integralnega postopka.
Ker iz mnenja Zavoda z dne 27. 1. 2020 (pozitivno mnenje) izhaja, da je projektna dokumentacija izdelana v skladu s kulturnovarstveni pogoji, je v nasprotju s prvim odstavkom 29. člena ZVKD-1 toženkina odločitev, da sledi drugačnemu mnenju Zavoda z dne 15. 2. 2021 (negativno mnenje), ne da bi bile prej določene zahteve, investitorju pa dana možnost, da svoj projekt prilagodi tako, da bo dopusten. Navedene pomanjkljivosti toženka ni odpravila niti s postopanjem na podlagi tretjega odstavka 40. člena GZ.
Po presoji sodišča za odločitev v tej zadevi ni bistveno, da posamezna preiskovalna dejanja niso del kazenskega postopka, temveč je pomembno le, da gre tudi v tem primeru za sodni postopek oziroma da gre za postopek sodnega varstva.
ZUP člen 8, 10, 237, 237/1, 237/1-7. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 20, 20/1, 20/1-č, 20/1-č-2.
javni uslužbenec - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - dodatno strokovno delo - bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka ni pojasnila, na kakšen način bi morali obravnavani dokazi konkretizirati tožničin prispevek, saj iz izpodbijane odločbe ni neposredno razviden niti normativni okvir, ki opredeljuje merila in kriterije oziroma okoliščine, da se neko strokovno delo lahko šteje za referat. Ker tožena stranka ni obrazložila, zakaj iz tožničinih dokazov ni razvidno, da gre za referat, sodišče ne more preizkusiti, ali je bila pravilno izvedena analiza vsakega posameznega dokaz oziroma ali je tožena stranka na podlagi predloženih dokazov prišla do pravilnega zaključka.
otrok s posebnimi potrebami - usmeritev otroka v prilagojen program - spremljevalec
Pravica do spremljevalca pripada samo tistim otrokom, katerim je določen program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo ali pa v vzgojno-izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, ne pripada pa tistim, ki so usmerjeni v druge programe. Glede na besedilo tretjega odstavka 10. člena ZUOPP-1 pripada spremljevalec le za čas izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela, torej tudi pri tistih otrocih, ki jim spremljevalec pripada, se ta pravica ne razteza na to, da bi bil spremljevalec otroku določen tudi na poti v šolo in iz šole.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2. ZMZ-1 člen 49, 49/9, 51, 51/4.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja odgovorni državi članici - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - predaja prosilca republiki bolgariji - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka
Tožbena navedba, da iz razpoložljivih virov (tako mnogih NVO in dublinskih pisarn držav) izhaja, da so zaradi ukrajinske krize ustavljeni vsi transferji v vzhodnoevropske države in sicer Poljsko, Romunijo, Češko republiko, Slovaško in Bolgariji, ni dokazana. Toženka trditvi nasprotuje, tožnik pa ni predložil nobenih virov, na katere se sicer sklicuje kot utemeljitev svoje navedbe.
Drugi odstavek 3. člena Uredbe Dublin III določa, da v primeru, kadar predaja prosilca v državo članico, ki je bila prvotno določena za odgovorno, ni mogoča zaradi utemeljene domneve, da v tej državi članici obstajajo sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v smislu 4. člena Listine EU, lahko prošnjo obravnava tudi druga država članica. Toženka je tudi po presoji sodišča pravilno ugotovila, da za Republiko Bolgarijo, ta domneva, ni izkazana.
Obstoj utemeljene domneve za nevračanje je izkazan že, če tožnik s svojimi izjavami in morebitnimi dokazi pri »povprečnem človeku« vzbudi utemeljeno domnevo oziroma dvom v spoštovanje človekovih pravic prosilcev za mednarodno zaščito v določeni državi, katera je podpisnica Uredbe Dublin III. Ocena toženke, da tožnik v konkretnem primeru ni vzbudil dvoma v spoštovanje človekovih pravic prosilcev v Republiki Bolgariji, je tudi po presoji sodišča pravilna.
kazen zapora - obsojenec - premestitev v prostore s strožjim režimom - razlogi za premestitev
Organ mora v odločbi, s katero namesti obsojenca v strožji režim, izkazati, da je ta s svojim vedenjem (na primer z žalitvami, grožnjami, glasnim izražanjem osebnih zahtev) druge obsojence motil na tak način in s tako intenziteto, da je to resno oziroma huje vplivalo na njihovo življenje v zavodu, kar je z vidika zagotavljanja reda in miru ter varnosti terjalo ukrepanje, in sicer izločitev motečega obsojenca iz socialnega okolja zavoda in njegovo namestitev v poseben strožji režim z ločenim bivanjem in omejevanjem stikov z drugimi obsojenci.
stroški postopka - izpodbijanje odločitve o stroških postopka - stroški upravnega postopka - odločitev o stroških postopka - obrazložitev odločitve o stroških postopka - odvetniška tarifa
Sodišče ugotavlja, da izpodbijana odločitev o stroških ni v skladu s prvim odstavkom 118. člena ZUP. Organ je namreč v izreku odločbe ugotovil le višino stroškov in navedel, da gredo v breme organa, ni pa navedel, komu in v katerem roku je treba ugotovljene stroške plačati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - delna ugoditev prošnji - zastopanje oškodovanca v kazenskem postopku - izvajanje posameznih preiskovalnih dejanj - oprava posameznih preiskovalnih dejanj - obvestilo oškodovancu o pravici do nadaljevanja pregona zoper obdolženca - vrnitev napotnice strokovni službi za brezplačno pravno pomoč
Zgolj navedba, da se BPP ne dodeli, ker ni jasno, ali bo vložen obtožni predlog, glede na naravo poteka kazenskega postopka na prvi stopnji po oceni sodišča ni utemeljena, saj tožnik upravičeno navaja, da njemu ne bo znano, kdaj bo obtožni predlog vložen, prav tako ni navedenega utemeljenega razloga, zakaj tožnik ne bi bil upravičen do dodelitve BPP tudi za morebitno nadaljevanje postopka na prvi stopnji, sploh ob upoštevanju pravic, ki jih ima kot oškodovanec v kazenskem postopku. Nenazadnje, kolikor obtožni predlog v predmetni zadevi ne bo vložen, stroški niti ne bodo nastali in bo tožena stranka zavezana zgolj k izplačilu stroškov iz postopka kazensko preiskovalnih dejanj, tožeča stranka pa na ta način ne bo zamudila roka za vrnitev napotnice.
ZZDej člen 3a, 83a, 83a/8, 83a/8-3. ZZdrI člen 18.
ukrep zdravstvenega inšpektorja - prepoved opravljanja določenih zdravstvenih dejavnosti - dovoljenje za opravljanje dejavnosti
Tožeča stranka kot izvajalec storitev medicinskega postopka TPM, bi morala pridobiti dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti, česar pa ni storila, zato je tožena stranka pravilno odredila prepoved opravljanja zdravstvene dejavnosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izločitev uradne osebe - razlogi za izločitev uradne osebe - verjetni zgled za uspeh - verjetnost uspeha v upravnem sporu - objektivni kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči
V skladu s prvim odstavkom 37. člena ZUP lahko sicer stranka zahteva izločitev uradne osebe tudi v primeru, kadar druge okoliščine vzbujajo dvom o njeni nepristranosti, vendar pa zgolj dejstvo, da je predsednica sodišča odločala o več zadevah, v katerih je tožnik zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči, še ne pomeni, da bi bila sodnica kot uradna oseba zaradi tega „okužena“. Do večkratnega odločanja o tožnikovih vlogah je namreč prišlo iz razloga, ker je tožnik podal večje število vlog, na podlagi tretjega odstavka 2. člena ZBPP pa o dodelitvi brezplačne pravne pomoči odloča predsednik specializiranega sodišča prve stopnje.
veterinarstvo - veterinarska služba - veterinarska zbornica - veterinarska dejavnost - zdravstvena oskrba poškodovane živali - izredni strokovni nadzor - uporaba pravil ZUP - pravica do izjave - obrazložitev odločbe - izločitveni razlog
Veterinarska zbornica Slovenije med drugim opravlja nadzorno funkcijo nad delom veterinarjev in veterinarskih organizacij kot javno pooblastilo, ki jo je nanjo prenesla država, zaradi česar morajo biti tudi pri postopkih, ki jih vodi, spoštovana pravila postopka, določena v ZUP.
Upravna organa bi morala upoštevati navedbe o odgovornosti učitelja vožnje in predpisov za očitane nepravilnosti in se o njih izreči. ZVoz-1 v določbi 3. točke tretjega odstavka 20. člena ne določa objektivne odgovornosti pooblaščene organizacije, kar pomeni, da je v primeru ugotovitve, da je v tej določbi navedene kršitve izvršil posameznik, pomembna tudi ugotovitev, ali je pooblaščena organizacija mehanizme nadzora izvrševala in kako jih je izvrševala.