Ko sodišče odloča o priporu, mora pretehtati tudi utemeljenost suma, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, in oceniti, kolikšna je verjetnost izreka obsodilne sodbe. V kolikor so izgledi za tak izid postopka minimalni, je to spoznanje pri odločanju o priporu potrebno ustrezno upoštevati.
Predlog za začetek stečajnega postopka lahko vloži tisti upnik, ki verjetno izkaže dospelo terjatev in stečajni razlog. V ugovoru lahko dolžnik osporava le obstoj stečajnega razloga, ne pa verjetno izkazano terjatev v smeri upravičenosti za vložitev predloga iz 90. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l.RS št.67/93 - v nadaljevanju ZPPSL). Pač pa lahko dolžnik postavi tako trditev o predlagateljevi terjatvi v zvezi z insolventnostjo.
ustanovitev družbe - vpis v sodni register - ničnost vpisa v sodni register - pogodba o ustanovitvi družbe - veljavnost pogodbe
Ni ničen vpis v sodni register družbe, ustanovljene s pogodbo med dvema drugima družbama, če je pogodbo za enega ustanovitelja podpisal njegov direktor, ki je pooblaščen za sklepanje pogodb brez omejitev, tudi če o tem v okviru ustanovitelja ni sklepala skupščina družbenikov ali upravni odbor.
ZIP člen 36, 36/2, 36/3, 50, 50-3, 36, 36/2, 36/3, 50, 50-3.
potrdilo o izvršljivosti - razveljavitev potrdila o izvršljivosti
Dolžnik ne more v izvršilnem postopku uspešno ugovarjati izvršljivosti odločbe zaradi nepravnomočnosti, če pred tem v pravdnem postopku ni predlagal razveljavitev klavzule o pravnomočnosti.
Rok 15 dni iz 4. odst. čl. 148 SZ ni prekluzivne narave in je tožbo za sklenitev najemne pogodbe po njegovem preteku treba obravnavati, ker imetnik stanovanjske pravice ni izgubil pravice do tožbe.
ZPP (1977) člen 201, 358, 358/1, 358/3. ZD člen 32, 212, 212/1-2.
dedovanje - izločitev dela zapuščine - napotitev na pravdo - pritožba - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe
S tožbo dediča proti sodedičem zaradi izločitve dela zapuščine po 32. čl. ZD mora tožnik tožiti vse sodediče, ki niso priznali ali so samo delno priznali njegov zahtevek, podan v zapuščinskem postopku. Če ti niso vsi toženi, se tožbeni zahtevek zavrne.
Sodedič nima pravnega interesa za pritožbo proti sklepu zapuščinskega sodišča o napotitvi na pravdo dediča, ki uveljavlja izločitveni zahtevek po 32. čl. ZD, češ da bi ga moralo sodišče napotiti na pravdo še proti drugim sodedičem.
ZOR člen 361, 361/1, 366, 366/1, 361, 361/1, 366, 366/1.
zastaranje - tek zastaralnega roka - pripoznava zastarane obveznosti
Če so posledice poškodb zaradi oškodovančevega zdravstvenega stanja (degenerativno stanje kolenskega sklepa) intenzivnejše, kot bi bile, če ne bi imel siceršnjih zdravstvenih težav, je treba ugotoviti, kakšno bi bilo oškodovančevo stanje, če ne bi bilo škodnega dogodka.
Morebitna večja občutljivost oškodovanca, ki se (še) ni manifestirala v telesnih bolečinah ali zmanjšanju življenjske aktivnosti je namreč s stališča vzročne zveze irelevantna.
odpoved najemne pogodbe - nezakonita uporaba stanovanja - izpraznitev stanovanja
Dokler ni ugotovljeno, da je prenehalo najemno razmerje med najemnikom in lastnikom, lastnik stanovanja ne more zahtevati zaradi nezakonite uporabe izselitve tistih oseb, ki so v najemni pogodbi navedene kot uporabniki stanovanja.
dopustna podlaga - ničnost pogodbe - soglasje za sklenitev pogodbe - čezmerno prikrajšanje - dejstva in dokazi - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če pristojni organ ni sprejel sklepa o izdaji obveznic, to ne pomeni, da pogodba, ki jo je zastopnik sklenil za storitve, ki jih je mogoče opraviti samo po izdaji tega sklepa, nima dopustne podlage; zato pogodba za te storitve ni nična. Navedeni sklep tudi ne predstavlja soglasja organa za sklenitev pogodbe, zato dejstvo, da sklepa ni bilo, ne pomeni, da pogodba ni bila sklenjena.
Tožnik mora navesti konkretne okoliščine, pomembne za presojo, ali je podano čezmerno prikrajšanje ali ne; s tem, ko sodišče ni ugodilo njegovemu predlogu za izvedenstvo, na podlagi česar bi potem lahko preciziral tožbeni zahtevek na razveljavitev pogodbe iz tega naslova, ni nepopolno in zmotno ugotovilo dejanskega stanja niti napravilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 13. točki 2. odst. 354. člena v zvezi z 220. členom ZPP.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno določilo sokrivdo udeležencev v prometni nesreči. Pri tožnikovi krivdi 20 % je upoštevalo dejstvo, da je tožnik zapeljal preko namišljene sredinske črte in da bi lahko z intenzivnim zavojem v desno svoje vozilo ustavil za parkiranim "fičkom", toda v primerjavi s toženčevo povsem neprimerno vožnjo, ko je vozil hitro in sploh ni bil pozoren na dogajanje na cesti, zaradi česar ni obšel tožnikovega vozila ali vsaj poskusil zavreti pred trkom, je pravilno določilo njegovo krivdo na 80 %.
Sodišče pri določanju pravične odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem poškodb na glavi in na rokah ni navedlo koliko denarja je odbilo (če ga je) zaradi dejstva, da bi toženec z nošenjem zaščitne čelada v trenutku nesreče morda trpel manjše poškodbe.
Sodišče stori absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, če brez zaslišanja strank ugotovi drugačno vsebino in kavzo pogodbe kot izhaja iz zapisa te pogodbe.
Oškodovanec ima pravico do odškodnine za duševne bolečine zaradi razžalitve, kadar je ta kršitev izjemno težka tako, da je pri oškodovancu upravičeno mogla povzročiti posebej intenzivno duševno bolečino.
Kdor drugemu povzroči škodo jo je dolžan povrniti, če ne dokaže, da je nastala brez njegove krivde. Gre za subjektivno odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom, ker se krivda povzročitelja po zakonu domneva, na njegovi strani pa leži dokazno breme, da ni kriv zatrjevane škode. Neuspeh dokazovanja gre zato v breme povzročitelja škode.
povzročitev škode - vzročna zveza - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Če so posledice poškodb zaradi oškodovančevega zdravstvenega stanja (degenerativno stanje kolenskega sklepa) intenzivnejše, kot bi bile, če ne bi imel siceršnjih zdravstvenih težav, je treba ugotoviti, kakšno bi bilo oškodovančevo stanje, če ne bi bilo škodnega dogodka.
Morebitna večja občutljivost oškodovanca, ki se (še) ni manifestirala v telesnih bolečinah ali zmanjšanju življenjske aktivnosti je namreč s stališča vzročne zveze irelevantna.
O povrnitvi dejanske vrednosti zaplenjenega premoženja se odloča v nepravdnem postopku, o zahtevku za povrnitev škode, ki je nastala zaradi neopravičene obsodbe (izgubljen dobiček), pa v pravdnem postopku.
Dasi je res, da javni tožilec v obtožnici ravnanja obtoženih ni pravilno opredelil kot kaznivo dejanje storjeno v sostorilstvu, sodišče pa je razsodilo, da sta ravnala kot sostorilca, ne da bi tako pravno kvalifikacijo opremilo z navedbo 22. člena KZJ, na ta način ni zagrešilo bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 9. točki 1. odstavka 364. člena ZKP. Po 2. odstavku 346. člena ZKP sodišče ni vezano na predlog tožilca glede pravne presoje, pač pa le na dejstveni opis kaznivega dejanja.
Obdolžencu, ki mu je bil izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti po 64. členu KZJ, ni moč na podlagi 1. odstavka 98. člena ZKP naložiti v povrnitev stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke 2. odstavka 95. člena ZKP.